Buda: Budovo rojstvo (2. del)

Ta članek je bil začasno preveden s pomočjo spletnega prevajalnika. Izvirni članek je v italijanskem jeziku. Če nam želite pomagati izboljšati prevod v vaš jezik, nam pišite na e-naslov: info@accademiadicoscienzadimensionale.it ali prek chata na ACD. Hvala.

Stran 1 od 4

Buda je bil in je eno najpomembnejših Božanstev, ki so živela in pomagala temu svetu ter pustila ogromen pečat tako v smislu dobrohotnosti do drugih kot tudi osebnega Duhovnega razvoja. Številne Duhovne nauke, ki obstajajo danes, je posredoval Mojster Buda, čeprav je budizem, ki ga poznamo danes, izjemno daleč od resničnih naukov Božanstva Bude. Tisti, ki se odločijo hoditi po poti Prebujenja in začnejo doživljati lastne izkušnje, odkrivajo duhovne pojme, ki jih je pred tisočletji učil že Buda, eden redkih Bogov, ki se je odločil, da bo postal tudi Mojster, tj. odločil se je, da bo svoje znanje posredoval drugim in ga ne bo zadržal zase. Njegova zgodba je neverjetna in iz nje črpamo nauke in izreke, ki jih uporabljamo še danes, celo nezavedno, saj živimo v kulturi in sprejemamo odločitve pod vplivom njegovih pozitivnih učenj, ne da bi se tega sploh zavedali. Preden razumemo, zakaj je Buda postal tako pomemben po vsem svetu in kako je dosegel razsvetljenje, ter spoznamo nauke, ki nam jih je zapustil, da bi uživali v enakem znanju, moramo takoj začeti z razbijanjem nekaterih mitov, ki so bili namenoma uporabljeni, da bi manipulirali z mislimi in nas vse odvrnili od Budovega resničnega obstoja. Najprej moramo vedeti, da Buda, ki je prišel iz Indije, ni bil debelušen in plešast moški, saj so slednjo figuro ustvarili šele pozneje na Kitajskem, da bi ga posnemali. Drugič, Budovo življenje je zgodovinsko dokazano, saj je bil, preden je postal to, kar danes poznamo pod imenom Buda, mladi princ z imenom Siddharta Gautama. Ta deček se je rodil v bogati in razkošni družini, zgodovina pa priznava obstoj tega mladega princa zaradi dokazov o resničnem obstoju njegove družine ter številnih sledi, ki jih je med svojim potovanjem po različnih regijah zaradi svojih raziskovalnih in učnih potovanj pustil Mojster. Siddharta Gautama, ki je postal ikona Bude, se je rodil 566 let pred obstojem Jezusa, še enega zelo pomembnega Božanstva, o katerem pogosto razpravljam v različnih Knjigah in člankih na spletni strani Akademije, čeprav gre za dve zelo različni Duši. Siddharta je bil mlad princ, ki ni nameraval slediti poti, ki mu jo je narekoval oče, zato ga je lastni starš zaprl v razkošno bivališče, v katerem je bilo njegovo kraljestvo, od tod tudi rek "zlata kletka", ki se še danes uporablja za označevanje lažnega življenja, ki je na videz lepo in izpolnjujoče, a je v resnici prava kletka. Zanimiva je tudi zgodba o Siddhartovem spočetju, ki jo je vredno poznati. Preden se je Buda rodil, okoli leta 560 pr. n. št. v Kapilavastu (na nepalskem ozemlju, blizu indijske meje), Budova starša, Śuddhodana in Māyā, čeprav sta bila tako dolgo poročena, nista mogla imeti otrok, da se je zdelo, da sta obupala. Nekega jutra pa je na presenečenje vseh kraljica Sakhya zanosila. To se je zgodilo nenadoma: Majo, kraljico in tudi Budovo bodočo mater, je zajela nenavadna zaspanost, zaradi katere je nenadoma padla v mistični spanec. Med tem stanjem budnosti - spanja je kraljica videla, da so se pred njo pojavili moški, ki jih je prepoznala kot "štiri varuhe kardinalnih točk" (tj. Brahmo, Vāyuja, Nirṛtija in Ananto), ki so se ji približali, jo nato dvignili in odnesli "čez himalajsko gorovje", kjer so Majo odložili ob vznožju drevesa. Takrat so ji pripravili obred priprave (umivanje in okraševanje), ki je bil na splošno namenjen pripravi na parjenje - ali poroko, ki je sledila parjenju -, pa tudi v primeru prihoda nekoga zelo pomembnega za praznovanje; nato so kraljico prisilili, da se uleže na bok. Ko je bila kraljica pripravljena, se je na nebu nenadoma pojavila zelo svetla zvezda, ki se je vse bolj približevala, dokler se ni dotaknila tal in se spremenila v belega slona. Ta slon se je s kraljevsko in elegantno držo približal kraljici, odtrgal lotosov cvet in ga položil poleg ženske, nato pa je ta cvet prodrl v njeno maternico in izginil izpred njenih oči, ne da bi ji povzročil kakršno koli bolečino. 

Stran 2 od 4

Druga, veliko bolj razširjena in pripovedovana različica pa pojasnjuje, da je imel beli slon s tiste čudne zvezde, ki je prišla z neba, na obrazu šest kljunov in je z enim zelo ostrim prebodel (ali prodrl, ni jasno) kraljičino maternico, vendar ji spet ni povzročil nobene bolečine. Ko jo je beli slon prebodel s svojim kljunom, je kraljica čudežno zanosila. Kraljica se je "prebudila" iz teh nenavadnih sanj, ki so se ji zdela tako resnična, in razkrila svoje zelo realistično videnje celotnemu dvoru, ki je resnično ugotovil, da je kraljica prav tistega dne res zanosila. Dvorni duhovniki (brahmani) so se hitro strinjali, da so bile sanje znamenje, da bo bodoči nerojeni otrok postal velik razsvetljenec, zelo močan in pomemben človek. To zgodbo lahko in moramo analizirati v psihičnem smislu, kajti ne glede na to, koliko se pripoveduje dva tisoč in pol let pozneje, vsekakor obstaja realna podlaga, ki pojasnjuje, kaj se je zgodilo. Zvezda, ki jo je kraljica videla na nebu in ki se ji je nato vse bolj približevala ter "postala" Slon, nam kaže, da je bila zvezda NLP, Slon/humanoid pa v resnici Nezemljan, v tem primeru zelo izrazito pripadnik Slonove rase in na splošno zelo pozitivne Nezemeljske rase. Pripovedovala je o izkušnji, ki se ji je dejansko zgodila in v kateri je videla, kako se je iz "sijoče zvezde" spustila Nezemeljska rasa, ki je bila videti kot Slon, pa tudi NLP, iz katerega je prišel, na podlagi česar lahko rečemo, da ji je bila izkušnja zelo blizu. Ne smemo pozabiti, da je imela stara Indija neverjetne izkušnje z Nezemeljskimi rasami in NLP-ji (na hitro omenimo le Vimano, leteče predmete in celo celotna leteča mesta, opisana zlasti v Mahabharati in Ramajani) in da je imela Slonjasta Nezemeljska rasa velik vpliv na indijsko ozemlje. Navsezadnje je imel tudi sam Krišna velike izkušnje z nezemljani-slonovi in prav zaradi prisotnosti te nezemeljske rase je slon (žival) v Indiji postal tako pomemben in svet simbol. Obstoj te nezemeljske rase podrobno opisujem v 3. delu knjige "Ozavestimo Nezemljane - Angel Jeanne".

Če se vrnemo k čudežni nosečnosti kraljice, Budove bodoče matere, so jo očitno uspavali in nato uspavali sami Nezemljani (od tod čudna, netipična zaspanost, ki jo je pripeljala do "mističnih sanj", ki sploh niso bile sanje), ki so jo nato "ugrabili", da bi jo odpeljali tja, kjer bi ji bitje belega slona omogočilo spočetje otroka. Ni jasno, ali je prišlo do spolnega odnosa, saj je kraljica pripovedovala, da jo je v trebuh prebodel oster instrument, vendar ni čutila bolečine in ni pričala o dejanskem fizičnem odnosu. Vendar pa je kraljica Maja zanosila prav na dan, ko se je zgodil ta nenavaden "sen", čeprav gospodje iz Sakje že več let niso mogli imeti otrok. Ženska je rodila otroka in žal teden dni pozneje umrla. Kasneje je Buda trdil, da je živel v prejšnjih življenjih, v katerih je bil sam beli slon. Šest kljunov nezemeljskega Slona je pomenilo tehnologije, ki jih je posedoval; višje ko je bil Slon-Humanoid v svojem rodu, več tehnologij na visoki ravni je posedoval, in ta konkretni Beli Slon bi zagotovo lahko bil poveljnik, če ne celo kralj nezemeljske rase, kar dokazuje dejstvo, da je imel lasten NLP in posedoval izjemno napredne tehnologije, ki jih nizko rangirani Nezemljani ne morejo uporabljati za svoje želje, temveč le po ukazu svojega vodje. Budi se mu je mudilo z reinkarnacijo in ni mogel več čakati, zato je uporabil tehnologije, ki jih je imel v rokah, da bi pospešil dejanje. 

Stran 3 od 4

Iz te zgodbe zagotovo razberemo, da je obstajala velika verjetnost, da je bil tujec, ki je tistega dne kraljici dovolil zanositi, isti Buda, ki se je pripravljal na svojo prihodnjo reinkarnacijo v človeškem telesu. Uporaba kljunov za prebadanje nam omogoča, da jo povežemo z uporabo enega od tehnoloških orodij Nezemeljske rase, ki je spremenilo zdravje ženske maternice in ji tako omogočilo takojšnjo nosečnost. Po drugi strani pa ne poznamo izvora semena, s katerim je ženska zanosila, ali je prišlo od Budovega očeta ali od slonje rase, morda zato, da bi v nerojenem Siddharthi ohranili genetiko in s tem DNK slonje rase, da bi ta obudila njegov izvor. Dejansko je Bela slonica prenesla seme prek tehnološkega instrumenta, ki ga je povedala v obliki kljunov, in ga vbrizgala v maternico ženske, da bi se rodil Buda. Njeno spočetje nam daje vpogled v nujnost Budovega rojstva, tako zelo, da je morala vesoljska rasa uporabiti svojo tehnologijo, da bi pospešila nosečnost in zagotovila, da se bosta otrok in tudi prihodnji Gospodar sveta rodila brez nadaljnjega odlašanja ali ovir. Med varuhi, ki jih je kraljica "sanjala" tistega dne, ko so jo odpeljali, da bi ugotovila, da je noseča, je bil tudi bog Brahma, kar je vse povedano, saj če najmočnejši bog sodeluje pri Budovem prihodu, nam to omogoča razumeti, kako pomembno je bilo za vse njih, da se je Siddharta Buda končno rodil. O tej zgodbi je bilo še eno videnje, ki je govorilo o tem, da se je Siddhartha rodil naravnost iz maternice in bil nato postavljen ob materinem boku, kot čudežno rojstvo. Danes bi temu preprosto rekli carski rez, vendar pred 2,6 tisoč leti tega še ni bilo, prav tako si ljudje niso predstavljali obstoja te možnosti. Dejansko se je ta kirurška praksa prvič pojavila leta 1500 (torej dva tisoč let po Budovem rojstvu!) in je bila nato opuščena vse do leta 1876, ko jo je v prakso uvedel italijanski ginekolog. Vendar naj bi izraz carski rez izhajal iz imena Julija Cezarja. Takrat (leta 715 pr. n. št.) se je carski rez že izvajal, vendar pri mrtvih ženskah, prav zato, da bi rešili otroka materam, ki so umrle med porodom. Tako se je rodil "césares" ali "rez", ki je omogočil izvleček ploda iz ženskega trebuha. Javna zgodovina pa pripoveduje, da je šele po letu 1500 kirurgija omogočila, da so otroka izvlekli, pri čemer sta ostala živa tako otrok kot mati. Julij Cezar naj bi se rodil s carskim rezom v času, ko so carski rez izvajali le pri mrtvih ženskah; kljub temu je mati Julija Cezarja ostala živa več let. Zaradi tega se zgodovina sprašuje, ali je res, da se je rodil s carskim rezom, če upoštevamo, da so vse ženske v tistem času umrle, vendar ne moremo zanikati, da je bil Julij Cezar božanski in da se je zato njegovo čudežno rojstvo lahko zgodilo le s carskim rezom, ki se je dobro končal, čeprav je bil takrat edini, ki je njegovi materi omogočil preživetje. Vendar pa ne moremo zanikati, da je bil carski rez in je še vedno zelo nevaren in nenaraven, zato je treba vedno dati prednost naravnemu porodu, kadar imamo možnost izbire. Med carskim rezom je umrlo veliko žensk in verjetno je Budova mati žal umrla tudi iz tega razloga. V Indiji je bilo v Budovem času zelo malo verjetno, da bi se zavedali možnosti, da bi ženska lahko rodila s carskim rezom namesto s klasičnim naravnim porodom. Danes imamo veliko znanja o takratni tehnologiji, ki je ni bilo mogoče razumeti, razen če smo jo videli in izkusili na lastni koži. 

Stran 4 od 4

Budova mati je jasno videla in izkusila te izkušnje na lastni koži, da se je Buda lahko rodil. V skladu s svojimi sanjami naj bi ženska rodila doma, a ker je bila z možem na potovanju, ni mogla pravočasno priti do hiše in se je znašla pri porodu v gozdu Lumbinī, verjetno ne da bi bila deležna ustrezne pozornosti okolice. Budova mati je dejansko umrla teden dni po porodu, kar nam omogoča razumeti, kako zelo je bilo Budovo rojstvo ovirano, tako zelo, da je Temnica večkrat poskušala ubiti mater, medtem ko je nosila otroka, da bi ju oba ubila. Smrt Budove matere je bila vsekakor dejanje Teme, saj je imel oče sam popoln nadzor nad sinovim življenjem; vendar je Buda poznal druge ženske figure, ki so skrbele zanj, zlasti materino sestro. Lahko si tudi predstavljamo, da se je Siddhartova mati lahko hitro reinkarnirala v drugo telo, da bi se ponovno rodila čim bližje Siddhartovi in tudi bodočemu Gospodarju sveta v upanju, da bo zaradi sočasnosti njunega obstoja lahko uživala v njegovih najboljših naukih. 

Drugi so priznavali prav to usodo. Zlasti med slovesnostjo ob Siddhartovem rojstvu, ko so vsi slavili, sta njegov oče in tudi kralj Suddhodana, ki je vladal v eni od severnoindijskih držav, želela že vnaprej poznati prihodnost svojega naslednika. Zato je prosil Asida, starega modreca, ki so ga vsi poznali in občudovali, naj mu razkrije otrokovo usodo. Ta, ki je to dobro znal, je kralju prek horoskopa razkril, da bo Siddharta postal izredno močan, tako zelo, da bi bila njegova prihodnost lahko prihodnost univerzalnega monarha ali asketa, ki bo sledil poti Prebujenja in jo dosegel ter tako postal Buda (izraz, ki pomeni 'Prebujeni'). Stari modrec je jokal, ko je napovedoval izjemno in nenavadno prihodnost novorojenčka, kar je zanimalo in vznemirjalo vse prisotne. Kralj je vprašal, zakaj za vraga modrec joka, je zaskrbljen ali vznemirjen, ta pa mu je odgovoril, da zagotovo zaradi veselja, ker je na svetu odkril tako neverjetno bitje, kot bo postal Siddharta, torej nekaj edinstvenega in izjemnega; vendar je jokal tudi od žalosti, ker je vedel, da mu njegova previsoka starost ne bo omogočila, da bi že v tem življenju poslušal Budove nauke in imel od njih koristi. Asida se je tako zelo zavedal velikanske svetovne spremembe, ki jo bo Siddharta prinesel takoj, ko bo postal Prebujen, da ga je žalostila misel, da ne bo mogel biti prisoten pri tem dogodku. Bil je tako prepričan, da bodo Siddhartovi nauki najboljši na svetu, da je svojemu nečaku (Nalaka) naročil, naj mu priseže, da mora slediti Mojstru Budi takoj, ko bo začel učiti, ter da se mora naučiti in prakticirati vse njegove nauke ne glede na vse. Tako je nečak obljubil in to tudi storil; bil je zelo srečen mladenič, saj je zaradi te obljube lahko v živo sledil naukom najboljšega Mojstra na svetu. Nobenega dvoma ni, da se je tudi Asida, ko je umrl, brez oklevanja nujno reinkarniral, da bi se rodil dovolj blizu Bude, da bi lahko v živo sprejemal njegove nauke in imel čast biti priča tako edinstvenemu Mojstru. Med slovesnostjo ob rojstvu novorojenega Siddharte so vsi poznali njegovo prihodnost, kot jo je opisal modrec, morda so ga podcenjevali ali pa tudi ne, a nekaj je bilo gotovo: oče te napovedi ni podcenjeval, tako zelo, da se ni mogel sprijazniti, da bo njegov edini sin nekega dne opustil načrte, ki mu jih je pripravil kralj, in sledil svoji volji po Prebujenju. Kralj je želel, da bi njegov sin živel natanko tako, kot si je zamislil, in ni se sprijaznil s tem, da je Siddharta spremenil načrt. Njegova usoda v očetovih očeh sploh ni bila pomembna, Siddharta je moral živeti tako, kot je želel kralj. Zato je kralj, ne da bi vedel za svojega sina, podrobno organiziral svoje vladanje, da bi v vseh oblikah poskušal preprečiti Budovo prebujenje. Vsak posamezen dogodek in vsaka majhna gesta, vsaka beseda, ki jo je izrekel kdor koli, ki je hodil po kraljestvu, je morala biti natančna, da bi preprečila Budovo prebujenje. 

Konec strani 4 od 4. Če vam je bil članek všeč, spodaj komentirajte in opišite svoje občutke med branjem ali izvajanjem predlagane tehnike.