arrow-up-circle
Izberite del besedila, ki ga želite pojasniti (največ 80 besed)
Step 1 - N° 7

Kaj je Duhovna Pot - Svetloba v temi (1. del)

Ta članek je bil začasno preveden s pomočjo spletnega prevajalnika. Izvirni članek je v italijanskem jeziku. Če nam želite pomagati izboljšati prevod v vaš jezik, nam pišite na e-naslov: info@accademiadicoscienzadimensionale.it ali prek chata na ACDHvala.

 

Stran 1 od 3

Akademiji predstavljam majhno analogijo, ki vam bo pomagala razumeti, ali je to pot za vas. 

Vse življenje ste bili navajeni živeti znotraj tako imenovane nizke frekvence, ki si jo lahko predstavljate kot temno sobo, ki vam preprečuje, da bi videli, kaj je okoli vas. Vedno ste bili navajeni živeti v temi, popolni temi, ki vam ne omogoča, da bi vedeli, kaj je v tej sobi, kakšne so barve, dekor, pohištvo ali vrata; ne vidite ničesar. Vendar se na neki način počutite skoraj pomirjeni, ker ne vidite, saj ste bili tega vajeni vse življenje, zato se počutite varno in nekako vam je to všeč. Življenje v temni sobi je vse, kar poznate in kar ste kdajkoli počeli, zato vam ne pride na misel, da bi želeli iti ven in odkriti kaj več. 

Globoko v sebi veste, da vam ta temna soba preprečuje, da bi živeli svoje pravo življenje, saj se počutite zaprti in utišani v resničnosti, ki je za vas preozka. Toda rutina, vsak dan enako, ko se ne zgodi nič, kar bi pretreslo vaše življenje, vam daje občutek varnosti. Potem pa v nekem trenutku, ko v popolni temi sedite in se dotikate tal, najdete vžigalico, ki jo verjetno zamenjate za eno od tistih malih igračk ali zabav, s katerimi se v tej sobi radi raztresate. S to palčko se igrate in se z njo nekaj časa ukvarjate, dokler je nekega dne iz nagona in komaj vedoč, kako, ne podrgnete in se zažge. Prižge se velika luč, nato ugasne, a v vašem življenju je to kot izbruh adrenalina. Nenadoma odkrijete, da obstaja nekaj več kot običajna tema: obstaja svetloba! Ta sirka lahko simbolizira meditacijo. 

Vendar vžigalica traja le kratek čas, zato jo nekaj časa gledate, ne da bi zares razumeli, kako, saj je v sobi popolna tema, vi pa držite palico, ki ima čudno reakcijo, oddaja svetlobo, ki je niste vajeni! In to vas vznemirja, vendar vas medtem vznemirja, skoraj tako, kot da bi se je bali. Oslepljujoča, čeprav majhna svetloba iz vžigalice vas zaduši, ker je to nekaj povsem novega za vas, in takoj ko ugasne, se skorajda zazrete v prostor. Poskušate razumeti, zakaj, poskušate ugotoviti, kako bi se to lahko zgodilo, poskušate podati logično razlago, dokler raje ne pomislite, da ste si to povsem izmislili. "Tukaj je vse temno, vedno je bilo temno, nič drugače," si mislite in se poskušate spomniti občutka, ki ste ga imeli, ko ste strmeli v tisti mali plamenček; "Nihče mi ni povedal o svetlobi, to pomeni, da svetloba ne obstaja! Če bi obstajala, bi zanjo vedel ves svet ..." nadaljuješ v mislih in poskušaš razložiti, kaj si doživel. Tako se za nekaj časa odločite, da se vrnete k življenju v temi in pozabite, kaj se je zgodilo s tisto vžigalico. Vrnete se v svojo rutino, v svoje območje udobja, v katerem čas porabite za to, da se pretvarjate, da nekaj počnete, medtem ko se počasi premikate v temi, ker se bojite, da bi se poškodovali. Tolikokrat se odločite, da boste dolgo časa sedeli pri miru, negibni, celo zelo dolga obdobja svojega življenja, ker se bojite, da bi s premikanjem lahko na kaj stopili ali se udarili ob steno in se zaradi teme poškodovali. Zato se odločite, da boste mirno stali, ker se bojite, da se boste poškodovali zaradi svojega vida, ki vam preprečuje, da bi videli v temi, namesto da bi spoznali, da je prava težava, prava ovira, ki vam preprečuje, da bi se premaknili naprej, tema in ne vaš vid. 

Nekega dne, ko se po naključju plazite po tleh in poskušate nekaj najti, najdete nekaj drugega: drugo tekmo. Spet veste, da je to on: on je tisto, kar razsvetljuje, kar ustvarja neizmerno luč v tej temni temi. 

Stran 2 od 3

Veš, da bi se, če bi jo podrgnil po tleh, prižgala in ti omogočila, da bi spet doživel tisti občutek zunaj rutine: nenavadno vznemirjenje, ki te skoraj prestraši, a v sebi hrepeniš po njem, ker čutiš, da tistih nekaj minut svetlobe v tebi vzbudi čustvo, ki bi bilo skoraj kot preporod. Vzamete jo, jo podrgnete in je tu... Ta svetloba osvetli vaš obraz! Oči se vam ob njej zasvetijo in kljub začetnemu strahu se odločite, da jo boste še enkrat pogledali, da jo boste še dolgo opazovali. Najprej se osredotočite le na dobro počutje, ki vam ga daje pogled na to svetlobo. Zato od časa do časa iščete nove vžigalice, jih prižigate in opazujete njihovo svetlobo, dokler ne ugasnejo in se vrnete v popolno temo, ki vam preprečuje, da bi videli sobo. Iskanje vžigalic je primerljivo z iskanjem tistega prostora čez dan, kjer si lahko dovolite vaditi. Ves dan je razpet med obveznostmi, delom, tisočerimi mislimi, zaradi katerih živiš v nezavednem, torej v temi, vendar od časa do časa poiščeš prostor zase, v katerem se lahko posvetiš vsakodnevni meditaciji. 

Iskanje vžigalic je zdaj postalo rutina, ki se ji ne želite odpovedati, ker čutite, da se ob njej dobro počutite, zato preživljate dan v temi, vendar tu in tam sežete z rokami naokoli in poskušate najti vžigalico, ki bi jo uporabili, vendar je ne najdete vedno, pravzaprav so dnevi, ko ne najdete načina za meditacijo. Vsakdo svojo pot doživlja drugače, zato obstajajo tisti, ki so se že prej ustavili, osupli zaradi močne svetlobe prve vžigalice, obstajajo tisti, ki se naveličajo iskati vžigalice, ker menijo, da je prižiganje preveč naporno, in obstajajo tisti, ki so imeli v rokah vedno vžigalice, vendar nikoli niso razumeli, kako jih uporabljati, saj so jih vedno uporabljali kot preproste palčke, ne da bi kdaj pomislili, da bi jih prižgali. Še drugi se skoraj takoj zavedajo, kakšno srečo so imeli, da so našli to vžigalico, a jo kljub temu prižgejo in opazujejo njeno svetlobo, ne da bi šli naprej. Vse, kar počnejo, je, da mirno stojijo in strmijo v svetlobo ter čakajo, da se vžge in nato ugasne. Po drugi strani pa so tudi taki, ki bodo po bolj ali manj dolgem obdobju opazovanja in dobrega počutja, ki so ga doživeli zaradi svetlobe majhne vžigalice, začeli razmišljati o tem, kako koristno in spretno bi bilo, če bi svetlobo te vžigalice uporabili za iskanje drugih in bi jih tako v sobi manj težko našli, saj bi zaradi svetlobe vžigalice bolje videli, kje ležijo vsi ostali. Od tod izvira prava duhovna pot: od trenutka, ko se ne ustaviš več ob pogledu na lepoto svetlobe, ampak se odločiš, da boš to energijo uporabil za doseganje višjih ciljev. 

Razmišljati o tem, da bi to storili, ni isto kot to storiti, zato so dnevi, ko izgubite željo, dnevi, ko raje iščete jutrišnji dan, dnevi, ko tudi če želite, ne najdete vžigalic okoli sebe, to pomeni, da ne najdete časa za meditacijo; tako mineva čas. Z vztrajnostjo pa vam vendarle uspe uresničiti svoj načrt in takoj, ko najdete novo vžigalico, ki jo boste prižgali, namesto da bi čakali, da učinek izzveni in s tem ugasne luč, izkoristite vsako sekundo njenega trajanja za iskanje novih vžigalic po sobi. Vašim očem se zdi svetloba vžigalice ogromna, saj je to prva svetloba, ki ste jo videli v življenju, v resnici pa je ta majhna svetloba zelo majhna, saj traja le kratek čas in osvetljuje le nekaj centimetrov od vašega obraza, zato je premajhna, da bi vam pokazala vse, kar lahko vidite. Toda vam se bo zdelo dovolj, pravzaprav boste verjeli, da zdaj, ko ste videli to majhno lučko, poznate ves svet, zato se boste morda počutili zadovoljni, kot je. 

Čas teče in dan za dnem uporabljate vžigalice, ki ste jih zbrali, da bi našli še več vžigalic, vendar zaradi različnih obveznosti in zapravljenega časa prižigate le po eno, ne da bi pomislili, da bi, če bi prižgali vse skupaj, ustvarili veliko večjo luč. Tu in tam pomislite na to, dokler nekega dne ne prižgete ene prve, toda medtem, ko poskušate prižgati drugo, prejšnja že ugasne. Tako na koncu pomislite, da je to le nekoristno zapravljanje časa in energije. Vendar je potreben čas, da ugotovite, da lahko z eno vžigalico prižgete tudi vse druge in da bodo skupaj tvorile eno veliko luč. Nekega dne pa o tem razmislite in... Vau, kakšna odlična ideja! Vzameš eno vžigalico, jo podrgneš in z njenim plamenom hitro prižgeš vse druge hkrati, tako da zasije velika, ogromna svetloba! 

Stran 3 od 3

Njihova svetloba je tako velika, da ste očarani, stojite in neumorno gledate vanjo, ne da bi premaknili prst, in ne da bi se zavedali, vžigalice ena za drugo ugasnejo in vi se vrnete v temo. Kljub temu se še vedno počutite potopljeni v zelo prijeten občutek, ki vam ga je dala ta ogromna svetloba, do te mere, da komaj opazite, da ste se za nekaj sekund, nato za nekaj minut vrnili v temo. Še vedno mislite, da ste v svetlobi, ker vas je njen sij osvojil, vendar ne opazite, da ste že nekaj časa spet v temi. Zagotovo je bilo vredno prižgati vse vžigalice skupaj, ker so vam pokazale tisto veliko svetlobo, ki vas je navdušila, po drugi strani pa niste znali izkoristiti trenutka in ste še vedno stali in strmeli v svetlobo ter čakali, da se čas izteče. Poleg tega ste porabili vse vžigalice v svoji shrambi, tako da nimate več nobene, ki bi jo lahko uporabili, in morate iskanje začeti znova, v temi. Seveda pa se iskanje v resnici ne bo začelo znova, saj tokrat veliko bolje veste, kaj iščete in kaj želite najti, za razliko od takrat, ko ste prvič našli vžigalico in niste vedeli niti, kako jo je treba prižgati, kaj šele, zakaj jo morate prižgati. 

Mnogi ljudje se ustavijo tam, v spominu na žarek svetlobe, ki so ga doživeli v nekem trenutku, in se prepustijo temu lepemu spominu, ne da bi pomislili, da bi lahko ponovno iskali vžigalice (tj. čas za meditacijo) in ponovno podoživeli to lepo izkušnjo, kolikorkrat bi želeli. Drugi pa imajo kljub temi in kljub tisočerim razlogom, ki jih prežemajo tako kot vse druge ljudi, oko, ki vidi dlje, in se odločijo, da se ponovno odpravijo na pot iskanja novih vžigalic, jih prižgejo, da bi našli druge, da bi jih prižgali vse naenkrat in ustvarili veliko in močno svetlobo, vendar tokrat z namenom, da bi jo izkoristili, in ne samo mirno stali in strmeli vanjo. Nekateri ljudje nato postanejo strategi: zavedajo se pomembnosti te svetlobe in želijo najti način, kako čim dlje živeti v tej vibraciji, saj jim življenje v temi ni več edino pomembno: svetlobe se ne bojijo več, zato ne čutijo več potrebe, da bi se skrivali v temi. Tako se nekateri ljudje odločijo, da se bodo inženirali, da bodo čez dan našli več časa na kakršen koli način, da bodo vadili malo več kot prej in se vsak dan razvijali korak dlje. Tako nekateri ljudje v iskanju novih vžigalic najdejo celo zalogo sveč. Znano je, da sveče trajajo veliko dlje, kot bi lahko trajal majhen plamen vžigalice, zato sveča v tej zgodbi predstavlja najglobljo meditacijo. Ne govorimo več o meditaciji, ki temelji le na sproščanju, temveč o meditaciji, ki presega zgolj sprostitev in omogoča duhovni razvoj. 

Nekateri ljudje gredo še dlje, ker želijo spoznati, kako močno lahko svetloba, ki jo oddaja več skupaj prižganih sveč, osvetli veliko večje območje, kot so bili vajeni, ko so prižgali več vžigalic naenkrat. Svetloba več prižganih sveč naj bi bila močnejša, svetlejša, širša in predvsem daljša od vžigalic, ki so jih poznali prej. To je šele začetek vašega duhovnega potovanja. Prižgali ste vžigalico in ste še vedno v zelo zgodnji fazi, v kateri vas je še vedno malo strah te močne svetlobe, ki je zmotila vaš vid, vajen življenja v popolni temi: nezavesti. Medtem pa se ob pogledu na to svetlobo skorajda počutite, kot da ste prispeli na cilj, torej da ste že odkrili vse, kar je treba odkriti, samo zato, ker ste imeli prvo izkušnjo z majhno vžigalico. A pot se še ni niti začela, saj je to le prvi okus znanja, ki ste ga lahko okusili. 

Takšna je duhovna pot Akademije dimenzijske zavesti: sprva boste morda občutili pretres rutinskega sesutja, toda bolj ko boste okušali svetlobo znanja, bolj si boste želeli izvedeti še več, zato boste želeli to svetlobo uporabiti za doseganje večjih ciljev. Duhovna pot ni le iskanje svetlobe, da bi mirno stali in jo opazovali, dokler se ne izčrpa. Duhovna pot vas uči, kako to svetlobo uporabiti za ustvarjanje še več svetlobe, tako da se ne konča, temveč se širi. Z akademijo boste pridobili dostop do novih znanj, ki vas bodo kot luči v temi najprej zmedla, nato pa osvojila, saj boste spoznali, da brez znanja ne želite več shajati. Ko boste okusili znanje, se ne boste več želeli ustaviti v temi nezavednega. 

To ni le pot branja, to je Akademija dimenzionalne zavesti. 

Konec strani 3 od 3. Če vam je bil članek všeč, spodaj komentirajte in opišite svoje občutke med branjem ali izvajanjem predlagane tehnike. 

 

2474 komentarji
  • Ibis
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    22:41 13/08/22

    La metafora dei fiammiferi qui descritta è chiarissima e rende davvero l'idea di cosa ci perdiamo perdurando a vivere nel buio, e come sia facile fare un passo avanti per poi tornare indietro. L'importante è rendersi conto che c'è sempre un passo in più da fare, sempre nuove cose da imparare.

  • Tella
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    11:55 12/08/22

    Ci è difficile al principio uscire dalla routine, dal buio, perché ci siamo talmente dentro che ci sembra normale, quando poi in realtà siamo intrappolati in un loop che non finisce mai, fino a quando siamo pronti ad uscirne. Bellissimo esempio questo dei fiammiferi 😀

  • dolores
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    01:05 07/08/22

    Essere coscienti di cio che viviamo è davvero come aver trovato una luce nel buio

  • ericaa✨🪐
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    04:04 28/07/22

    Io più vado avanti più rimango affascinata da questi argomenti, più leggo più trovo risposte che non avevo mai trovato, infatti come questo percorso mi ha portato a meditare ogni giorno mi porta anche a continuare e leggere per scoprire sempre di più, in ogni step c’è un argomento sempre più interessante e che mi fa capire tantissime cose e so che sono solo all’inizio, ma ho sete di conoscenza e penso che non mi fermerò al primo fiammifero

  • sweetsoulberry
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    01:30 27/07/22

    Bellissima la metafora con il fiammifero, rende proprio l'idea. È triste pensare di fermarsi al buio ma capita anche quando si è scoraggiati dal fatto che non si è ben supportati durante il cammino spirituale. La cosa più preziosa è trovare qualcuno nella propria strada che ci aiuti a compiere quei passi in più e a capire anche come fare in maniera lineare. Da soli e con poche esperienze purtroppo è difficile evolvere e fare le cose fatte bene. Sono d'accordo sul fatto che la spiritualità dovrebbe essere a portata di tutti. Grazie per l'immenso lavoro che svolgete per tutte le persone che come me sono alla ricerca del sapere.

  • dolores
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    13:48 26/07/22

    È vero piu si va avanti e piu si è motivati a voler migliorare la sua

  • Nero192
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    01:55 24/07/22

    Mi è piaciuta molto la metafora col fiammifero mediterò ogni giorno in modo di non rimanere nel buio del low

  • amariapia
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    16:12 23/07/22

    Il paragone è davvero calzante.... ricordo che uno dei primi metodi che mi suggerirono di usare per meditare era quello di fissare la luce di una candela. Tutto torna...

  • mario
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    00:47 22/07/22

    Ultimamente sto aumentando le meditazioni giornaliere quindi credo che ho capito che devo cercare più fiammiferi e ho bisogno sempre di più di quella luce, o meglio non sono io che l’ho capito, ma la mia anima, ossia il vero me. Nonostante le influenze o gli attacchi negativi esterni che ricevo, che mi impediscono di praticare creando tanti problemi nella mia vita oltre al matrix e il low di per se che mi tiene nel buio, sembra che la voce interiore è molto più forte e ogni volta mi spinge e mi sprona a praticare, (e l’ascolto perché in tutto ciò che mi circonda, è l’unica cosa che ha senso, tutto il resto non ha senso, è solo fuffa, le persone e le cose che fanno sono proprio senza senso, ad esempio quando hanno un problema si buttano nell’alcool ecc e quindi vogliono proprio spegnerla la loro coscienza, invece di accenderla. Non riesco a capire come questo mondo possa essere così autodistruttivo) mi grida di accendere tutti i fiammiferi per ritornare nella luce. La coscienza è come se ogni volta urlasse per uscire, non ne può più di stare nel buio sedata, deve uscire, deve liberarsi, deve sprigionarsi nella luce, deve rimanere molto più tempo e molto più spesso in quella grande luce.

  • C0mm_
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    22:46 19/07/22

    Davvero bello il paragone tra Low e il buio più totale e di come la meditazione rappresenti quel fiammifero che dobbiamo accendere ogni giorno finché non capiremo il metodo migliore per sfruttarlo e per vedere quella bellissima luce che emana. Ricordiamoci che all'evoluzione non c'è limite e si possono scoprire cose sempre nuove, quindi non fermiamoci a quella piccola luce che vediamo per le prime volte ma espandiamo le nostre conoscenze oltre e oltre ancora!

  • emilio2167
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    23:55 18/07/22

    Bella storie, e bella analogia, continuo a leggere la cosa si fa interessante, anche se lo scopo dovrebbe essere inventare l energia elettrica e accendere un faro illuminante per ogni essere vivente

  • silviagaia
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    23:24 18/07/22

    Bellissima la metafora del fiammifero...molto chiara.... cercherò di trovare ogni giorno del tempo x accenderlo.... purtroppo fin'ora non sempre ci sono riuscita

  • Magen369
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    16:50 16/07/22

    Più di una volta, come sará capitato ad ognuno di noi, accendiamo quel fiammifero cercando di affidarci alla nostra coscienza che prova a comunicare con noi anche se non capiamo fino in fondo il vero motivo... È come imparare a fare il primo passo ed essere giustamente soddisfatti, ma con la voglia di farne altri cento senza fermarci al primo piccolo traguardo!! Trovo davvero molto precisi ed azzeccati i paragoni tra luce con la coscienza ed il buio con l'incoscenza!! Spero di riuscire a continuare fino in fondo questo cammino e di non fermarmi al semplice rilassamento o al semplice fiammifero ma di evolvermi giorno dopo giorno imparando sempre qualcosa di nuovo, e di riuscire ad accendere una grande candela cosi da eliminare del tutto il buio che mi circonda.

  • cosmo
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    20:52 12/07/22

    Un sesto senso sviluppato permette di poter notare più di quel che la persona media riesce a vedere e quindi svilupparlo è come accendere la luce del fiammifero.

  • aradia
    Medaglia per aver completato lo Step 1 per la 2ª volta
    Medaglia per aver completato il libro Prendiamo Coscienza degli ALIENI - Volume 1
    Medaglia per aver completato il libro Prendiamo Coscienza degli ALIENI - Volume 6
    Medaglia per aver completato il libro Prendiamo Coscienza degli ALIENI - Volume 7
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    18:06 12/07/22

    Tante volte nella mia vita ho provato ad accendere dei fiammiferi nel buio che mi circondava e sono riuscita a scorgere cose bellissime che prima non avevo visto accecata dal buoi creato dal low che avvolge completamente le nostre vite, poi ho voluto accenderne altri per continuare a vedere e ho capito che al di là del buio c'era qualcosa di diverso e di interessante. Molte volte mi sono illusa lasciando i fiammiferi e credendo che mi sarei ricordata dove li avessi messi ma poi ricercarli nel buio è stato sempre difficile e ho dovuto metterci sempre più forza e di impegno. A volte ci culliamo in questo buio illudendoci che così faremo meno fatica a vivere ma non ci rendiamo conto che una vita trascorsa solo nel buio non è affatto vita; altre volte ci illudiamo che avremo i fiammiferi per sempre e non notiamo che essi alla fine saranno consumati e quindi dobbiamo essere noi a cercare altre scatole approfittando della luce che essi ci donano. Vedere comunque la luce per me è stata una conferma che al di là del buio c'è un mondo intero, quello vero e non la finzione in cui viviamo e mi rendo conto che bisogna avere molta forza e metterci molto impegno se vogliamo illuminare la nostra vita altrimenti rimarremo per sempre senza luce. ACD è stato per me come avere una lampada intera che mi ha permesso di sbirciare ciò in cui io ho sempre creduto e che mi sta dando il coraggio di andare sempre avanti.