arrow-up-circle
Izberite del besedila, ki ga želite pojasniti (največ 80 besed)
Step 1 - N° 7

Kaj je Duhovna Pot - Svetloba v temi (1. del)

Ta članek je bil začasno preveden s pomočjo spletnega prevajalnika. Izvirni članek je v italijanskem jeziku. Če nam želite pomagati izboljšati prevod v vaš jezik, nam pišite na e-naslov: info@accademiadicoscienzadimensionale.it ali prek chata na ACDHvala.

 

Stran 1 od 3

Akademiji predstavljam majhno analogijo, ki vam bo pomagala razumeti, ali je to pot za vas. 

Vse življenje ste bili navajeni živeti znotraj tako imenovane nizke frekvence, ki si jo lahko predstavljate kot temno sobo, ki vam preprečuje, da bi videli, kaj je okoli vas. Vedno ste bili navajeni živeti v temi, popolni temi, ki vam ne omogoča, da bi vedeli, kaj je v tej sobi, kakšne so barve, dekor, pohištvo ali vrata; ne vidite ničesar. Vendar se na neki način počutite skoraj pomirjeni, ker ne vidite, saj ste bili tega vajeni vse življenje, zato se počutite varno in nekako vam je to všeč. Življenje v temni sobi je vse, kar poznate in kar ste kdajkoli počeli, zato vam ne pride na misel, da bi želeli iti ven in odkriti kaj več. 

Globoko v sebi veste, da vam ta temna soba preprečuje, da bi živeli svoje pravo življenje, saj se počutite zaprti in utišani v resničnosti, ki je za vas preozka. Toda rutina, vsak dan enako, ko se ne zgodi nič, kar bi pretreslo vaše življenje, vam daje občutek varnosti. Potem pa v nekem trenutku, ko v popolni temi sedite in se dotikate tal, najdete vžigalico, ki jo verjetno zamenjate za eno od tistih malih igračk ali zabav, s katerimi se v tej sobi radi raztresate. S to palčko se igrate in se z njo nekaj časa ukvarjate, dokler je nekega dne iz nagona in komaj vedoč, kako, ne podrgnete in se zažge. Prižge se velika luč, nato ugasne, a v vašem življenju je to kot izbruh adrenalina. Nenadoma odkrijete, da obstaja nekaj več kot običajna tema: obstaja svetloba! Ta sirka lahko simbolizira meditacijo. 

Vendar vžigalica traja le kratek čas, zato jo nekaj časa gledate, ne da bi zares razumeli, kako, saj je v sobi popolna tema, vi pa držite palico, ki ima čudno reakcijo, oddaja svetlobo, ki je niste vajeni! In to vas vznemirja, vendar vas medtem vznemirja, skoraj tako, kot da bi se je bali. Oslepljujoča, čeprav majhna svetloba iz vžigalice vas zaduši, ker je to nekaj povsem novega za vas, in takoj ko ugasne, se skorajda zazrete v prostor. Poskušate razumeti, zakaj, poskušate ugotoviti, kako bi se to lahko zgodilo, poskušate podati logično razlago, dokler raje ne pomislite, da ste si to povsem izmislili. "Tukaj je vse temno, vedno je bilo temno, nič drugače," si mislite in se poskušate spomniti občutka, ki ste ga imeli, ko ste strmeli v tisti mali plamenček; "Nihče mi ni povedal o svetlobi, to pomeni, da svetloba ne obstaja! Če bi obstajala, bi zanjo vedel ves svet ..." nadaljuješ v mislih in poskušaš razložiti, kaj si doživel. Tako se za nekaj časa odločite, da se vrnete k življenju v temi in pozabite, kaj se je zgodilo s tisto vžigalico. Vrnete se v svojo rutino, v svoje območje udobja, v katerem čas porabite za to, da se pretvarjate, da nekaj počnete, medtem ko se počasi premikate v temi, ker se bojite, da bi se poškodovali. Tolikokrat se odločite, da boste dolgo časa sedeli pri miru, negibni, celo zelo dolga obdobja svojega življenja, ker se bojite, da bi s premikanjem lahko na kaj stopili ali se udarili ob steno in se zaradi teme poškodovali. Zato se odločite, da boste mirno stali, ker se bojite, da se boste poškodovali zaradi svojega vida, ki vam preprečuje, da bi videli v temi, namesto da bi spoznali, da je prava težava, prava ovira, ki vam preprečuje, da bi se premaknili naprej, tema in ne vaš vid. 

Nekega dne, ko se po naključju plazite po tleh in poskušate nekaj najti, najdete nekaj drugega: drugo tekmo. Spet veste, da je to on: on je tisto, kar razsvetljuje, kar ustvarja neizmerno luč v tej temni temi. 

Stran 2 od 3

Veš, da bi se, če bi jo podrgnil po tleh, prižgala in ti omogočila, da bi spet doživel tisti občutek zunaj rutine: nenavadno vznemirjenje, ki te skoraj prestraši, a v sebi hrepeniš po njem, ker čutiš, da tistih nekaj minut svetlobe v tebi vzbudi čustvo, ki bi bilo skoraj kot preporod. Vzamete jo, jo podrgnete in je tu... Ta svetloba osvetli vaš obraz! Oči se vam ob njej zasvetijo in kljub začetnemu strahu se odločite, da jo boste še enkrat pogledali, da jo boste še dolgo opazovali. Najprej se osredotočite le na dobro počutje, ki vam ga daje pogled na to svetlobo. Zato od časa do časa iščete nove vžigalice, jih prižigate in opazujete njihovo svetlobo, dokler ne ugasnejo in se vrnete v popolno temo, ki vam preprečuje, da bi videli sobo. Iskanje vžigalic je primerljivo z iskanjem tistega prostora čez dan, kjer si lahko dovolite vaditi. Ves dan je razpet med obveznostmi, delom, tisočerimi mislimi, zaradi katerih živiš v nezavednem, torej v temi, vendar od časa do časa poiščeš prostor zase, v katerem se lahko posvetiš vsakodnevni meditaciji. 

Iskanje vžigalic je zdaj postalo rutina, ki se ji ne želite odpovedati, ker čutite, da se ob njej dobro počutite, zato preživljate dan v temi, vendar tu in tam sežete z rokami naokoli in poskušate najti vžigalico, ki bi jo uporabili, vendar je ne najdete vedno, pravzaprav so dnevi, ko ne najdete načina za meditacijo. Vsakdo svojo pot doživlja drugače, zato obstajajo tisti, ki so se že prej ustavili, osupli zaradi močne svetlobe prve vžigalice, obstajajo tisti, ki se naveličajo iskati vžigalice, ker menijo, da je prižiganje preveč naporno, in obstajajo tisti, ki so imeli v rokah vedno vžigalice, vendar nikoli niso razumeli, kako jih uporabljati, saj so jih vedno uporabljali kot preproste palčke, ne da bi kdaj pomislili, da bi jih prižgali. Še drugi se skoraj takoj zavedajo, kakšno srečo so imeli, da so našli to vžigalico, a jo kljub temu prižgejo in opazujejo njeno svetlobo, ne da bi šli naprej. Vse, kar počnejo, je, da mirno stojijo in strmijo v svetlobo ter čakajo, da se vžge in nato ugasne. Po drugi strani pa so tudi taki, ki bodo po bolj ali manj dolgem obdobju opazovanja in dobrega počutja, ki so ga doživeli zaradi svetlobe majhne vžigalice, začeli razmišljati o tem, kako koristno in spretno bi bilo, če bi svetlobo te vžigalice uporabili za iskanje drugih in bi jih tako v sobi manj težko našli, saj bi zaradi svetlobe vžigalice bolje videli, kje ležijo vsi ostali. Od tod izvira prava duhovna pot: od trenutka, ko se ne ustaviš več ob pogledu na lepoto svetlobe, ampak se odločiš, da boš to energijo uporabil za doseganje višjih ciljev. 

Razmišljati o tem, da bi to storili, ni isto kot to storiti, zato so dnevi, ko izgubite željo, dnevi, ko raje iščete jutrišnji dan, dnevi, ko tudi če želite, ne najdete vžigalic okoli sebe, to pomeni, da ne najdete časa za meditacijo; tako mineva čas. Z vztrajnostjo pa vam vendarle uspe uresničiti svoj načrt in takoj, ko najdete novo vžigalico, ki jo boste prižgali, namesto da bi čakali, da učinek izzveni in s tem ugasne luč, izkoristite vsako sekundo njenega trajanja za iskanje novih vžigalic po sobi. Vašim očem se zdi svetloba vžigalice ogromna, saj je to prva svetloba, ki ste jo videli v življenju, v resnici pa je ta majhna svetloba zelo majhna, saj traja le kratek čas in osvetljuje le nekaj centimetrov od vašega obraza, zato je premajhna, da bi vam pokazala vse, kar lahko vidite. Toda vam se bo zdelo dovolj, pravzaprav boste verjeli, da zdaj, ko ste videli to majhno lučko, poznate ves svet, zato se boste morda počutili zadovoljni, kot je. 

Čas teče in dan za dnem uporabljate vžigalice, ki ste jih zbrali, da bi našli še več vžigalic, vendar zaradi različnih obveznosti in zapravljenega časa prižigate le po eno, ne da bi pomislili, da bi, če bi prižgali vse skupaj, ustvarili veliko večjo luč. Tu in tam pomislite na to, dokler nekega dne ne prižgete ene prve, toda medtem, ko poskušate prižgati drugo, prejšnja že ugasne. Tako na koncu pomislite, da je to le nekoristno zapravljanje časa in energije. Vendar je potreben čas, da ugotovite, da lahko z eno vžigalico prižgete tudi vse druge in da bodo skupaj tvorile eno veliko luč. Nekega dne pa o tem razmislite in... Vau, kakšna odlična ideja! Vzameš eno vžigalico, jo podrgneš in z njenim plamenom hitro prižgeš vse druge hkrati, tako da zasije velika, ogromna svetloba! 

Stran 3 od 3

Njihova svetloba je tako velika, da ste očarani, stojite in neumorno gledate vanjo, ne da bi premaknili prst, in ne da bi se zavedali, vžigalice ena za drugo ugasnejo in vi se vrnete v temo. Kljub temu se še vedno počutite potopljeni v zelo prijeten občutek, ki vam ga je dala ta ogromna svetloba, do te mere, da komaj opazite, da ste se za nekaj sekund, nato za nekaj minut vrnili v temo. Še vedno mislite, da ste v svetlobi, ker vas je njen sij osvojil, vendar ne opazite, da ste že nekaj časa spet v temi. Zagotovo je bilo vredno prižgati vse vžigalice skupaj, ker so vam pokazale tisto veliko svetlobo, ki vas je navdušila, po drugi strani pa niste znali izkoristiti trenutka in ste še vedno stali in strmeli v svetlobo ter čakali, da se čas izteče. Poleg tega ste porabili vse vžigalice v svoji shrambi, tako da nimate več nobene, ki bi jo lahko uporabili, in morate iskanje začeti znova, v temi. Seveda pa se iskanje v resnici ne bo začelo znova, saj tokrat veliko bolje veste, kaj iščete in kaj želite najti, za razliko od takrat, ko ste prvič našli vžigalico in niste vedeli niti, kako jo je treba prižgati, kaj šele, zakaj jo morate prižgati. 

Mnogi ljudje se ustavijo tam, v spominu na žarek svetlobe, ki so ga doživeli v nekem trenutku, in se prepustijo temu lepemu spominu, ne da bi pomislili, da bi lahko ponovno iskali vžigalice (tj. čas za meditacijo) in ponovno podoživeli to lepo izkušnjo, kolikorkrat bi želeli. Drugi pa imajo kljub temi in kljub tisočerim razlogom, ki jih prežemajo tako kot vse druge ljudi, oko, ki vidi dlje, in se odločijo, da se ponovno odpravijo na pot iskanja novih vžigalic, jih prižgejo, da bi našli druge, da bi jih prižgali vse naenkrat in ustvarili veliko in močno svetlobo, vendar tokrat z namenom, da bi jo izkoristili, in ne samo mirno stali in strmeli vanjo. Nekateri ljudje nato postanejo strategi: zavedajo se pomembnosti te svetlobe in želijo najti način, kako čim dlje živeti v tej vibraciji, saj jim življenje v temi ni več edino pomembno: svetlobe se ne bojijo več, zato ne čutijo več potrebe, da bi se skrivali v temi. Tako se nekateri ljudje odločijo, da se bodo inženirali, da bodo čez dan našli več časa na kakršen koli način, da bodo vadili malo več kot prej in se vsak dan razvijali korak dlje. Tako nekateri ljudje v iskanju novih vžigalic najdejo celo zalogo sveč. Znano je, da sveče trajajo veliko dlje, kot bi lahko trajal majhen plamen vžigalice, zato sveča v tej zgodbi predstavlja najglobljo meditacijo. Ne govorimo več o meditaciji, ki temelji le na sproščanju, temveč o meditaciji, ki presega zgolj sprostitev in omogoča duhovni razvoj. 

Nekateri ljudje gredo še dlje, ker želijo spoznati, kako močno lahko svetloba, ki jo oddaja več skupaj prižganih sveč, osvetli veliko večje območje, kot so bili vajeni, ko so prižgali več vžigalic naenkrat. Svetloba več prižganih sveč naj bi bila močnejša, svetlejša, širša in predvsem daljša od vžigalic, ki so jih poznali prej. To je šele začetek vašega duhovnega potovanja. Prižgali ste vžigalico in ste še vedno v zelo zgodnji fazi, v kateri vas je še vedno malo strah te močne svetlobe, ki je zmotila vaš vid, vajen življenja v popolni temi: nezavesti. Medtem pa se ob pogledu na to svetlobo skorajda počutite, kot da ste prispeli na cilj, torej da ste že odkrili vse, kar je treba odkriti, samo zato, ker ste imeli prvo izkušnjo z majhno vžigalico. A pot se še ni niti začela, saj je to le prvi okus znanja, ki ste ga lahko okusili. 

Takšna je duhovna pot Akademije dimenzijske zavesti: sprva boste morda občutili pretres rutinskega sesutja, toda bolj ko boste okušali svetlobo znanja, bolj si boste želeli izvedeti še več, zato boste želeli to svetlobo uporabiti za doseganje večjih ciljev. Duhovna pot ni le iskanje svetlobe, da bi mirno stali in jo opazovali, dokler se ne izčrpa. Duhovna pot vas uči, kako to svetlobo uporabiti za ustvarjanje še več svetlobe, tako da se ne konča, temveč se širi. Z akademijo boste pridobili dostop do novih znanj, ki vas bodo kot luči v temi najprej zmedla, nato pa osvojila, saj boste spoznali, da brez znanja ne želite več shajati. Ko boste okusili znanje, se ne boste več želeli ustaviti v temi nezavednega. 

To ni le pot branja, to je Akademija dimenzionalne zavesti. 

Konec strani 3 od 3. Če vam je bil članek všeč, spodaj komentirajte in opišite svoje občutke med branjem ali izvajanjem predlagane tehnike. 

 

2469 komentarji
  • Jane
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    00:51 16/05/25

    La meditazione è come un fiammifero, meraviglioso, consapevolezza e ingegno. Ho pensato subito ad accendere uno e utilizzare quella luce fioca per trovarne altri, sono grata di questa nuova consapevolezza

  • Massimo
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    17:46 12/05/25

    Mi riconosco molto in questo articolo. Ho vissuto istanti di luce , per poi ritornare al buio, istanti che nel percorso poi si sono trasformati in periodi più lunghi, quando meditavo più in profondità e con maggior frequenza nell’arco della giornata, per poi ritornare al buio. Talvolta la luce è stata talmente forte e intensa da provare paura per quel che mi accadeva, in altri momenti mi sono sentito a casa, radicato in me stesso, convinto che quella luce non potesse sfuggirmi , per poi ritornare al buio. Ora ho la sensazione che anche quando torno al buio, qualcosa continui a cercarmi per farmi evolvere, una serie di quelle che mi piace chiamare fortuite coincidenze, mi abbia ancora una volta riportato alla meditazione.Infatti sono qui , in questa accademia con una sensazione di crescente fiducia.

  • morphy
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    09:14 03/05/25

    articolo veramente meraviglioso. mentre leggevo sono entrato in quella stanza e mi osservavo seduto al buio con un bastoncino in mano. ho ripercorso tutti i momenti in cui ho acceso uno o più fiammiferi. ho risentito quelle emozioni e quello stupore meravigliato ma anche quel ritornare a smarrirsi al buio. quella luce ti entra dentro e ti spinge a volerne ancora ma è davvero difficile avere consapevolezza del fatto che potresti viverci in quella luce e soprattutto che è reale e possibile.

  • Giuseppe
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    18:50 29/04/25

    A quanto pare qualsiasi sia il percorso che si intenda seguire l'elemento in comune resta la costanza. Ciò presume una motivazione ed una determinazione per uscire dalla matrix che danno la forza e la spinta anche quando tutto sembra restare fermo. Non ricordo chi disse: " non intraprendere il percorso è un male.... Ma peggio è intraprenderlo e non portarlo a termine"..

  • leo2000
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    04:04 28/04/25

    Grazie per questa analogia per far capire la potenza di questo percorso! Sembra un percorso molto faticoso ma che porta a grandi cambiamenti!

  • andy.
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    00:20 28/04/25

    Certamente quando non si hanno informazioni è molto difficile vedere un orizzonte lontano. Non c'è nulla oltre a quello che ci circonda quotidianamente. Si da ascolto ad una sensazione leggera, a un bisogno confuso di qualcosa che...Si fanno delle prove e poi si dimentica tutto. Il tempo passa e di nuovo il nostro interesse va in una dimensione più spirituale. Si certo, bisognerebbe incamminarsi e mantenere la rotta

  • sole15
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    23:19 26/04/25

    È un pò come quando sei abituato a non uscire mai dal tuo paese e quando un giorno per caso ti capita di andare altrove, ti rendi conto che in realtà ti dà emozioni positive che non sapevi neanche di provare, tanto da sentire la spinta a ricercarle di nuovo. Le novità ci 'accendono' qualcosa dentro che per molto tempo è stato spento. Accontentarsi di rimanere nella propria zona di confort, perché convinti che è più sicuro e facile, non è libertà. Senza rendertene conto è come se ti stessi ingabbiando di propria volontà.

  • Laura
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    16:27 25/04/25

    Si profila un percorso lungo e non facile ne sono consapevole. Spero di riuscire a vincere le forze e le emozioni opposte che spingono a perdere la speranza in un cambiamento positivo

  • Nina84
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    11:49 18/04/25

    La mia luce, il mio fiammifero, è possibile che sia stata una persona inizialmente? Dopo un trauma relativo alla morte di persone e anime a me care (il mio cane) all'età di 14 anni, ho iniziato a costruire un muro tra me e le spiritualità, tra me e la fede...tra me e tutto quello che non era "tangibile"...la mia visione era veramente chiusa e ho portato avanti questa cosa per moltissimi anni. Se sentivo qualcosa lo ignoravo o usavo questa cosa per sentirmi io sbagliata in questo mondo, dicevo sempre di essere un pesce fuor d'acqua ,ma non andavo mai ad approfondire, anzi cercavo di adeguarmi sempre di più alla "normalità". È inutile dire che questa cosa messa in atto per piu di 20 anni mi ha piano piano sgretolata, emotivamente, fisicamente ed energicamente.

  • Erika.
    Medaglia per aver completato lo Step 1
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    11:41 14/04/25

    Quando iniziai questo percorso il mio dubbio più grande fu riguardo la mia costanza. Sono sempre stata una persona estremamente incostante e con la tendenza ad annoiarsi facilmente. Invece mi sono dovuta ricredere e mi sono stupita di me stessa perché ormai sono quasi tre mesi di pratica costante e non c'è stato giorno in cui non abbia meditato. Questo percorso mi ha insegnato moltissimo e continua a farlo. Grazie di tutto Angel, hai davvero cambiato la mia vita.

  • ambrada
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    13:19 13/04/25

    Questa metafora mi è piaciuta tantissimo. Ti dà una grandissima carica e motivazione nel proseguire la tua ricerca dei fiammiferi. Non smettere mai di cercare e non sentirsi mai arrivati penso sia fondamentale. Questo percorso si sta rivelando davvero emozionante in ogni sua sfaccettatura. Grazie per averlo reso disponibile a tutti! Ora continuo nella ricerca dei miei fiammiferi nella speranza di poter vedere sempre più luce. Un passaggio veramente bellissimo ♥️

  • aceba
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    21:29 11/04/25

    Il buio rappresenta spesso lo smarrimento, il dolore, la perdita di senso o la mancanza di direzione. È quella fase della vita in cui tutto sembra sospeso, vuoto, silenzioso… ma non necessariamente in modo negativo. Il buio può essere anche uno spazio fertile, una pausa necessaria prima della rinascita. Come il grembo prima della nascita, o il seme sotto terra prima di germogliare. I fiammiferi sono i piccoli atti di consapevolezza, le intuizioni, le esperienze, i momenti di verità. Non sono fuochi d’artificio, ma luci brevi e intime che, accese una alla volta, iniziano a illuminare l’interno. Ogni fiammifero può essere un gesto di gentilezza, una meditazione, una lettura che risuona, un abbraccio sincero, un dolore accettato e attraversato. Non basta uno solo: la luce si costruisce un po’ alla volta, con pazienza. La luce del riavveglio non arriva tutta insieme. È il risultato dell’accendersi di tanti piccoli punti di consapevolezza. È la riscoperta della propria autenticità, del proprio centro. È come se, nel cammino attraverso il buio, non si trovasse semplicemente “una via d’uscita”, ma si scoprisse che la luce era dentro, in attesa di essere accesa. Questo riavveglio è un ritorno a sé stessi, ma con occhi nuovi. Dopo aver camminato nella notte, la luce del mattino non è solo luce: è rivelazione.

  • Fabir
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    14:32 10/04/25

    Il percorso spirituale ti insegna a sfruttare la luce che riesci a trovare/generare per crearne dell’altra, affinché non si esaurisca mai, ma si espanda sempre più. Cit Angel Ora so davvero quanto è importante non smettere di cercare fiammiferi, proseguire con forte intento fino ad arrivare alla prima candela, alla seconda e cosí via. Il tempo per la meditazione è sicuramente tempo rubato a qualcos’altro, ma nonostante la mia poca esperienza intuisco quanto ne valga la pena, quanto sia essenziale per la buona riuscita di una vita piena e vissuta, soddisfacente e che mi faccia sentire realizzato, vivo! Avere incontrato ACD è stata la fortuna della mia vita. Grazie Angel

  • emylu76
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    08:34 07/04/25

    Quando ho letto l'articolo la prima volta, ho intuito che dietro c'era una grandissima potenza, una forza incredibile che io ho potuto solo immaginare perché, anche ora che sono un pochino più cosciente, mi rendo conto del matrix e del low e di quella porta socchiusa che fatico tanto ad aprire. Passeggiavo e ho ascoltato di nuovo le parole. Ho percepito la casualità dell'argomento e poi la curiosità, che sono associabili all'inizio del percorso. E' descritta bene poi la determinazione di volerne sapere di più e la costanza nell'applicazione delle tecniche. Non c'è un punto di arrivo, perché noi siamo troppo piccoli per vedere "la fine" che è infinita.

  • ely_etta
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    13:00 05/04/25

    Nessuna metafora poteva essere più azzeccata! Complimenti! 🙏🏻 sento nel profondo che vorrei tanto arrivare al punto di poter accendere tante candele ma ho paura di non riuscire a vincere il Low. Sembra davvero molto difficile arrivare a certi livelli… il pensiero poi che basta davvero poco per ricadere nel buio e ricominciare tutto daccapo mi rattrista un po’ anche se poi penso che se qualcuno ce la fa, potrei farcela anche io ☺️ spero davvero di avere la forza di diventare una vera Psichica 🩷