arrow-up-circle
Izberite del besedila, ki ga želite pojasniti (največ 80 besed)
Step 1 - N° 3

Tukaj niste po naključju...

Ta članek je bil začasno preveden s pomočjo spletnega prevajalnika. Izvirni članek je v italijanskem jeziku. Če nam želite pomagati izboljšati prevod v vaš jezik, nam pišite na e-naslov: info@accademiadicoscienzadimensionale.it ali prek chata na ACDHvala.

 

 

Stran 1 od 3

Vedno so me spraševali: 

"Zakaj ljudje ne razumejo, da Bog obstaja? Zakaj ljudje ne verjamejo v dušo in možnost posmrtnega življenja? Zakaj so ljudje prepričani, da je vse, kar vidijo, resnično, ne da bi se sploh vprašali? Zakaj večina ne verjame v te stvari ali jih ne razume?" 

Odgovor se morda zdi očiten, vendar nismo vsi enaki, saj vsi niso pripravljeni spoznati in sprejeti resnice. Ne nameravam kategorizirati ljudi s tem, da bi jim dal etiketo, ampak bi rad preprosto poskrbel, da bi ljudje razumeli razliko, ki razlikuje tiste, ki se iz življenja v življenje še naprej razvijajo in iščejo resnico, od tistih, ki jih sploh ne zanima, da bi jo spoznali, kaj šele, da bi jo razumeli. Obstajajo ljudje, ki so pripravljeni in voljni spoznati določene informacije, in drugi, ki tega ne želijo. Ljudi lahko razdelimo na tri vrste razmišljanja: 

1 - Tiste, ki ne verjamejo v nič in kot taki ne želijo, da bi verjeli v karkoli, kar bi lahko opisali kot "paranormalno" ali "duhovno". V svojem skepticizmu in idealih so skrajno prepričani, da posedujejo edino absolutno resnico, tako zelo, da zahtevajo, da tudi vsi drugi na svetu mislijo tako, kot želijo oni. Če kdo misli drugače, ga takoj označijo za "norega" in ga obravnavajo kot "neumnega", ne da bi mu dali najmanjšo možnost, da bi ga slišali in se z njim pogovorili. Paradoksalno je, da so nekateri od teh skeptikov pravzaprav prepričani religiozni verniki, ki verjamejo v Duhovnika, ne pa v resničnega Boga; tako zelo se prepričujejo, da je za komunikacijo z Bogom res treba iti skozi Duhovnikov glas in da drugače ne bi mogli neposredno komunicirati z njim, hkrati pa pozabljajo na pravi cilj in zanemarjajo razumevanje resničnega Boga. Toliko drugih je popolnoma skeptičnih, ne iz pravega idealizma, temveč iz čiste lenobe, ker menijo, da je iskanje odgovorov preveč naporno, zato je bolje prepričati sebe - in na tej točki prepričati druge -, da ne obstaja nič drugega kot to, kar človek že ve. Ne glede na to, ali imajo tovrstni ljudje prav ali pa dobro vedo, da se motijo na najširših področjih, bodo še naprej vsiljevali svoje mišljenje tudi za ceno dušenja mišljenja drugih, saj so prepričani, da nič ne obstaja oziroma da obstaja le, če to najprej potrdijo oni sami. 

2 - Nato vidimo tiste, ki pravijo, da ne verjamejo v nič, bolj iz strahu ali zato, ker niso doživeli nobene pomembne izkušnje, zaradi katere bi spremenili svoje mnenje, vendar jim ni v interesu, da bi svoje misli vsiljevali drugim, tako zelo, da se ne jezijo na tiste, ki verjamejo, in namesto tega govorijo o duhovnih zadevah. Lahko bi jim rekli "neškodljivi agnostiki", saj kljub temu, da imajo zaprt um, sprejemajo raznolikost in odprtost misli drugih, ne da bi se pri tem morili, da bi želeli drugim vsiljevati svoja prepričanja. K tej kategoriji ljudi lahko dodamo tudi tiste, ki poslušajo misli in izkušnje drugih in morda verjamejo, da so te izkušnje resnične, vendar se kljub temu ne zanimajo za nadaljnje učenje o tej temi, čeprav jo sprejemajo in spoštujejo. 

Stran 2 od 3

3 - Nato opazimo tiste, ki namesto tega kažejo željo po znanju, ki so jo včasih pripravljeni potešiti za vsako ceno. Vsi se tega ne zavedajo takoj, so taki, ki jih že od otroštva globoko zanimajo vse duhovne teme, in takšni, ki šele s starostjo ugotovijo, da jih določena tema intrigira, vendar imajo vsi določene skupne značilnosti: ni jim mar, kaj pravijo drugi, saj sledijo svoji radovednosti, ki je včasih prava žeja, dokler ne pridejo do odgovorov, ki so jih želeli dobiti. Ni pomembno, če jim kdo nasprotuje in poskuša spremeniti njihovo mnenje: tovrstne osebe si želijo odgovorov in jih bodo iskale, dokler jih ne najdejo. Del njih se že zaveda, kako obsežen je duhovni svet, zato se odločijo, da bodo svoje misli odprli za čim več informacij o najrazličnejših temah. Drugi del pa je pri svojem raziskovanju bolj zaprt, saj ga zanima le določena tema ali ozek krog, verjetno zato, ker so to edine teme, s katerimi ima neposredne izkušnje, zato išče razlage za to, kar se mu je zgodilo. A sčasoma bodo morda odkrili, da obstaja še kaj več od te določene teme, kar bi lahko pritegnilo njihovo pozornost in jim odprlo um za več duhovnih področij. Na neki način je to tako, kot da bi oseba vse življenje iskala Boga, vendar bi med iskanjem začela odkrivati, da obstaja več kot le njegova prisotnost, na primer možnost reinkarnacije in s tem življenja po smrti; povsem drugače od tega, kar nas je učila religija. 

Ko smo opisali te tri vrste ljudi, ki so seveda veliko širše in bolj zapletene od kratkega, poenostavljenega in skrajšanega povzetka v izogib podaljševanju, se lahko odločimo, da jih ponovno razdelimo na dva veliko preprostejša pojma: tiste, ki so duhovni, in tiste, ki niso duhovni. Prvi dve opisani vrsti posameznikov sta tisti, ki jih opredeljujem kot Gajino nizko, ljudje, ki jih neizogibno ne zanima odkrivanje resnice s trdimi dejstvi, želijo živeti svojo rutino, ne da bi karkoli novega potrkalo na njihova vrata. Odločili so se, da bodo zaprli svoj um, ki je zakoreninjen v tem, kar vidijo le s fizičnimi očmi; njihova perspektiva je zato izjemno ozka. Odločeni so, da bodo nadaljevali po tej poti, zato niso tisto, čemur bi lahko rekli 'duhovna oseba'. Tretji opis pa lahko opredeli, kaj je duhovna oseba, in sicer tisti, ki so - ne da bi se za to odkrito odločili - začeli iskati odgovore na svoja številna vprašanja in ugotavljajo, da vse bolj sledijo svojim instinktom, ki so jih vodili na duhovno pot. V nasprotju s splošnim prepričanjem se vsi ne rodijo z jasnimi idejami, s šestim čutom, ki je razvit do konca, in z zanimanjem za vse, kar je "skrito"; mnogi se rodijo in odraščajo kot običajni ljudje, vendar z notranjim občutkom želje po odkrivanju nečesa, za kar racionalno niti sami ne vedo, kaj to je. Vendar globoko v sebi čutijo, da morajo poiskati odgovore na vprašanja, za katera morda niti ne vedo takoj, da jih imajo. Vsi ne čutijo takojšnje potrebe po preučevanju duhovnih tem in spoznavanju vseh, temveč vedno začnejo z eno ali nekaj zanimivimi temami, ki pa se lahko odprejo in vodijo k odkrivanju novega znanja tudi zunaj njihovega interesnega področja. Ko namreč začneš spoznavati duhovni ali bolje rečeno resnični svet, ugotoviš, da malo znanja ni več dovolj za potešitev žeje, saj želiš vedeti vedno več in kot češnje ... eno znanje vodi k drugemu! Kljub vsakodnevni rutini in kraji časa v sebi čutijo močno potrebo po iskanju nečesa, želijo vedeti in vedeti več, lahko bi rekli, da so tako lačni znanja, da se ne počutijo siti ob prvem in edinem grižljaju, kot se to zgodi mnogim drugim. 

Med tistimi, ki bi jih lahko opredelili kot "duhovne", in tistimi, ki bi jih lahko opredelili kot "neduhovne", torej obstajajo nezanemarljive razlike. Tisti, ki jih lahko imenujemo duhovni, so ljudje, ki jih žene želja po odkrivanju in razvoju. V resnici so ti ljudje v mnogih pogledih že bolj razviti kot običajni ljudje, tudi če se tega ne zavedajo in ne zavedajo, in zato čutijo, da želijo še naprej odkrivati, ker sledijo svojim instinktom in ne temu, kar narekujejo tok, tok ali "kar moraš storiti, ker to počnejo vsi drugi". Duhovniki ne delajo nečesa, da bi sledili množicam, zato ne prenehajo iskati odgovorov samo zato, ker množice na splošno ne iščejo odgovorov. 
'Neduhovni' ne čutijo te močne potrebe po znanju. 

Stran 3 od 3

Včasih so lahko radovedni, v določenih obdobjih, ki trajajo kratek čas, vendar jim znanje ni potrebno, saj je to le zabava, ki jo bodo kmalu opustili in pozabili. Pravi razlog je v tem, da niso pripravljeni razumeti in sprejeti, da resničnost, ki so jo vedno poznali kot resnično, skriva veliko več čudnosti in laži, kot si predstavljajo, zato čutijo odpor do višjega znanja. Nimajo želje po odkrivanju resnice, zato se prostovoljno sprijaznijo s tem, da jih ukalupljajo v laži. 

Če ste tukaj, je to zato, ker ste pripravljeni vedeti. Ni naključje, da ste prišli sem, da bi prebrali te besede. Iskali ste resnico. Nekaj v vas je kričalo, vas spodbujalo k iskanju, nekaj je hotelo izbruhniti in vam povedati: "Tam je, tam je!", vendar niste bili pripravljeni prisluhniti, preveč vas je bilo strah ali pa ste bili preveč zatopljeni v rutino, ki vas je ovila do te mere, da ste zaprli svoje instinkte. Potem pa ste nenadoma, ne da bi se tega sploh zavedali, prišli sem. Nihče vas ni prisilil, da bi brali te spise, ampak vaši lastni instinkti. Lahko sem navaden človek, a nekaj vas sili, da berete in se še naprej hranite z mojimi besedami, ker veste, da to niso le besede. So osebno doživeta pričevanja, ki govorijo o svetu, v katerem smo skupaj. Ne bom vam rekel, da vam ponujam absolutno resnico, raje bom vztrajal pri tem, da vam povem, da to znanje sami preizkusite, preberete, doživite in z lastnimi rokami preverite, kaj sledi, da bi sami potrdili, da je tako. Na svetu sta dva človeka: tisti, ki nista pripravljena, in tisti, ki danes dobivajo začetek prebujenja, tisti okus, ki so ga dolgo iskali. Medtem ko ste brali te dokumente, ste morda nekaj občutili, od majhnih pozitivnih trepetov, ki so vam šli po telesu, trepetov, zaradi katerih ste se počutili dobro in navdušeno, do veliko močnejših občutkov, ki jih je težko opisati, razen z besedami, da "jih še nikoli niste občutili". To se dogaja tistim, ki jih imenujem "duhovni". Pripravljeni ste začeti, ne dvomite. Neduhovni ljudje ne morejo razumeti tega, kar lahko razume duhovna oseba. Ne gre za vprašanje inteligence, temveč za evolucijo. Duhovni ljudje so bili duhovni že dolgo časa, še preden so se rodili. V sebi imajo širšo zavest, ne vedo, zakaj, a vedo, da obstaja in je resnična, ne glede na to, koliko drugi to zanikajo. Obstajajo duhovni ljudje, ki se zelo dobro zavedajo obstoja vsega tega, drugi začnejo z omejenim pogledom, vendar to ni pomembno: s časom in izkušnjami bodo vsi izpopolnili svoje znanje. 

Obstaja pomembna razlika med "duhovnim" in "neduhovnim". Vi ste duhovno bitje, bitje, ki je veliko močnejše, kot si sploh lahko predstavljate, in ki se želi čim prej prebuditi. Da bi to dosegli, pa morate začeti od osnove. Najprej razumite, zakaj se ne spomnite, kdo ste. Ste gost na tem planetu, ste drugačni od Gajinega nizkega ... greste skozi. V tem času imate poslanstva, vendar jih nenehno poskušate zanikati, ker se bojite, da bi izvedeli preveč. Ne spomnite se, vendar ste tu z razlogom. 

Med tem potovanjem boste razumeli, zakaj se ne spomnite, kdo ste, zakaj ste tukaj in ali je bila pozabljanje vsega vaša izbira ali ne. Za zdaj vam lahko zagotovim le, da niste tukaj po naključju. Nadaljujte z naslednjimi članki, saj boste v njih našli odgovore na svoja vprašanja. 

Konec strani 3 od 3. Če vam je bil članek všeč, spodaj komentirajte in opišite svoje občutke med branjem ali izvajanjem predlagane tehnike.

3734 komentarji
  • giuliar
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    03:58 31/01/25

    Crescendo, domande forse che ci sono sempre state ma a cui ho cercato di abbassare il volume, per conformarmi a tutto ciò che avevo intorno, sono piano piano emerse..e da quando ho iniziato a seguire la mia voce interiore, è stato lì che ho sentito finalmente di esprimere me stessa in questa vita.

  • corinna
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    10:27 24/01/25

    penso proprio di appartenere alla terza categoria, soprattutto nell'ultimo anno appena passato, la mia sete di conoscenza e di approfondire più argomenti non finisce mai e sono contenta di ciò. avrei voluto che fosse accaduto prima ma evidentemente doveva andare così, prima dovevo affrontare determinate sfide per poter aprire i veri occhi verso una conoscenza più elevata.

  • Sophy
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    23:10 22/01/25

    Leggendo... questo scritto...mi sono emozionata...mi sono ricordata, che sin da bambina, pensavo...che non poteva essere la mia vita, tutta così banale, che doveva esserci uno scopo preciso, ma che non potevo capire, più volte crescendo questa sensazione è diventata sempre più forte, ma non trovando una risposta, mi sentivo delusa e frustrata!! Nel tempo, ho frequentato gruppi...di meditazione, di ricerca interiore, per poi scoprire, che non era la mia strada, e poco alla volta, mi sono dedicata alla mia crescita interiore, da sola, come meglio ho creduto, e non seguendo più nessuno, ma ascoltando la mia sensazione interiore, che mi guidava...

  • gpaiano
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    21:58 22/01/25

    Sono sempre stato molto curioso di apprendere cose nuove, studiando anche diverse religioni e culture. E come hai detto tu ho notato che quasi tutti coloro che si definisco praticanti attivi sono proprio coloro che fanno l esatto opposto. Vero anche il “non sei qui per caso”, il caso non esiste ci si trova nel posto in cui si deve stare perché lo si è scelto, anche se a volte non si è consapevoli di quella scelta.. imparo tanto da te Angel e ogni giorno apprendo sempre di più ..

  • Michela
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    17:21 21/01/25

    È con grande piacere che posso finalmente sentirmi direzionata verso la verità che cerco da molti e molti anni... In queste parole appena ascoltate si sente vibrare la buona volontà di aiutare gli Esseri Umani al completo risveglio .Grazie

  • elisabetta1q
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    11:02 21/01/25

    Assolutamente! Nessuno è qui per caso e menomale che c'è un accademia di questo tipo alla portata di tutti!

  • erika.
    Medaglia per aver completato lo Step 1
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    18:55 20/01/25

    Già da piccola ho sempre avuto una forte spiritualità. Il cristianesimo non è mai riuscito a dare le risposte che cercavo e così mi sono sempre avvicinata a pratiche più esoteriche e continuo a farlo.

  • erika.
    Medaglia per aver completato lo Step 1
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    18:55 20/01/25

    Già da piccola ho sempre avuto una forte spiritualità. Il cristianesimo non è mai riuscito a dare le risposte che cercavo e così mi sono sempre avvicinata a pratiche più esoteriche e continuo a farlo.

  • isideillumina78
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    18:07 20/01/25

    Io sono fortemente credente e voglio proseguire a trovare le risposte a qualsiasi domanda mi pongo in tal senso

  • giogi
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    08:23 20/01/25

    Non so se sono spirituale o meno , ma mi sono sempre avvicinato a questi temi per poi scappare , perché sentivo di star amdando in una direzione di non ritorno , avevo paura di cosa potesse succedere , e la verità è che ho ancora paura e timore però c'è qualcosa che mi spinge a continuare .

  • chiarat
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    18:58 19/01/25

    Sin da piccola percepivo un senso profondo e mistico proveniente dalla natura e dagli animali. Oltre ad una spiritualità che andava oltre i dogmi cristiani cui ero forzata dalla famiglia. Difatti ho iniziato molto presto a praticare yoga e meditazione, oltre al veganesimo e mi accorgo sempre di più di far parte di quella schiera di persone che desidera espletare la propria missione per il bene dell' umanità.

  • crissi
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    12:02 19/01/25

    Ma grazie !ma grazie! ma che bello !ma che bello i brividi in testa ,su tutte le braccia, mi viene quasi da piangere, Viva DIO viva la vita

  • Elisabetta
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    02:18 18/01/25

    Ho sempre sentito dentro di me un qualcosa che mi risuonava, che mi chiamava ma da piccola non capivo... pensavo di essere strana, asociale e un po' paranoica ma mi sentivo come se non sapessi qualcosa. Ho procrastinato tanto per paura, ho ancora paura ma non voglio più fermarmi. Farò tesoro di queste pagine preziose d'ora in poi!

  • GocciadiLuna
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    17:31 17/01/25

    Mi sono rivista molto in questo articolo e a un certo punto infatti mi sono emozionata, è stato come ritrovare una parte di me che aspettava da tempo di essere ascoltata, proprio qui in questo articolo, fin da bambina mi sono sempre sentita diversa da quando ho iniziato la scuola e sono entrata in contatto con gli altri bambini ed è come se anche loro lo sentissero, mentre per me era un istinto naturale il voler stare in comunione ed armonia con tutti senza giudizio e con apertura, le mie compagne mi escludevano e si sentivano gelose e minacciate dalla mia presenza all'interno del gruppo non permettendomi di farne parte, ricordo che un giorno una mia compagna strappò un mio disegno perché considerato dalla maestra molto bello, oppure di un altra mia compagna che intimava alla sua migliore amica di non stare con me perché lei era gelosa e poi dispetti, atti che consideravo violenti come spintoni, manate o prese in giro. Per me tutto questo era incomprensibile e mi procurava molto dolore, sia se lo subivo io o qualcun' altro, l'unica cosa che volevo era che fossimo amici e in armonia, non comprendevo queste dinamiche che sentivo non fare parte di me.

  • francesco31
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    11:54 17/01/25

    Io sono molto convinto di non essere qui per caso , ma non per chi sa quale motivo , anzi ho inziato e mollato il percorso spirituale una quantità di volte da essere ridicola, sono passati ben 9 anni dalla mia prima visita all'accademia , eppure eccomi qua a cercare di riprendere il percorso e portarlo avanti questa volta per davvero. In questi nove anni mi sono reso sempre conto come ogni volta che la ia vita si facesse difficile o altro , instintivamente finivo sul sito dell'accademia, o facevo un respiro di prana, non so come spiegarlo ma ogni volta che vedevo le cose andare storte e pensavo alla prana o all'academia , mi dicevo che il mio posto era li e e che dovevo tornare a meditare, poi puntalmente dopo un mese 2 smettevo, perchè il low mi fregava alla grande. Ora spero che con la maturità dell'età e le tante esperienze fatte , possa riuscire finalmente a iniziare questo cammino e non abbandonarlo più.