arrow-up-circle
Izberite del besedila, ki ga želite pojasniti (največ 80 besed)
Step 1 - N° 9

Misel - Duševna Tišina (1. del)

Ta članek je bil začasno preveden s pomočjo spletnega prevajalnika. Izvirni članek je v italijanskem jeziku. Če nam želite pomagati izboljšati prevod v vaš jezik, nam pišite na e-naslov: info@accademiadicoscienzadimensionale.it ali prek chata na ACDHvala.

 

Stran 1 od 3

Ključ do duhovnega prebujenja je duševna tišina, imenovana tudi nemišljenje ali odsotnost misli. Meditacija vam omogoča, da se naučite nemišljenja in poleg zdravja izboljšate tudi svoje psihične in zunajčutne sposobnosti. Misel pa ni le tisto, s čimer se srečate med meditacijo, temveč tisto, kar imate v vsakem trenutku vsakega dne. Misel je tisto, zaradi česar smo bolj razviti od živali in bolj oddaljeni od duhovnega razvoja, je naša moč in naša poguba. Razlog za to je, da svojega mišljenja ne izbiramo samo mi sami, temveč nanj vpliva tudi naša okolica. Z mislijo lahko razmišljamo o tem, kaj je za nas dobro in kaj slabo, toda kaj se zgodi, če misli, ki nam gredo skozi glavo, niso povsem naše? Pojavi se dvom: ne veste, katera izbira je prava, saj vam dva nasprotujoča si glasova govorita, kaj morate storiti, in ne puščata prostora za resnico. Prav temu je namenjena praksa miselne tišine: da glasova ne zmedeta in da se pojavi resnična rešitev, ki vam omogoča, da se odločite pravilno in celovito, ne da bi si dovolili, da bi se spotaknili ob polovično resnico. 

Če bi bile vaše misli popolnoma vaše, brez zunanjih vplivov in spreminjanja po volji drugih, bi bili popolnoma povezani s svojim višjim Jazom. Ta bi vam vedno znova povedal, katera izbira bi bila najboljša za prihodnost, ki je pred vami, in katero je zato treba zavreči, ne da bi vas pustil v dvomih. Namesto tega se zelo pogosto znajdete v dvomih ali, še huje, sprejmete odločitve, ki jih s popolno gotovostjo štejete za najboljše; le da tudi po letih ugotovite, da so bile napačne. Kdo ve, kolikokrat ste si rekli "... če bi le vedel!" ali "Imel sem občutek, vedel sem, da je to napačna izbira ... zakaj sem ji vseeno sledil?", vendar se ne morete kriviti, ker je bilo vaših misli preveč in niste mogli razločiti, katere so bile pravilne in katere so bile pripravljene vas spraviti v zmoto. Namen prakse miselne tišine ni, da bi iz vas naredila osebo, ki ni sposobna razmišljati, temveč nasprotno, omogoča vam, da odpravite odvečne misli in prepoznate, katere od njih narekuje vaša Višja zavest, zaradi katere se nikoli ne bi zmotili. Kako bi lahko prepoznali prave misli od napačnih, če ne z meditacijo v odsotnosti misli? Praksa miselne tišine ni lahka, vendar zagotavlja, da boste sposobni prepoznati svojo lastno voljo od tega, kar vam narekujejo drugi okoli vas; z njo se zavedate, kdo ste, in to razlikujete od tega, kar drugi želijo, da bi bili. Z njo spoznate, kdo ali kaj vas poskuša usmeriti na eno pot, medtem ko bi radi sledili drugi; omogoča vam, da se osvobodite okovov svojega uma. 

Tišina uma je prava tehnika, s katero razvijate svoje psihične darove in povezavo s svojo Dušo; učite se jo čutiti, prepoznati in razumeti. Morda se slepimo, da umske tišine ne potrebujemo, da že imamo globoko komunikacijo s svojo Dušo in Bogom, da že poznamo vse odgovore in vedno poznamo resnico; vendar še naprej delamo napake in obžalujemo svoja pretekla dejanja. Normalno je, da delamo napake, ko nad nami govori tisoč nasprotujočih si glasov, ki nam preprečujejo, da bi razumeli, kaj je prav. Misel vam govori eno, občutek drugo, in ne glede na to, ali poslušate svoje možgane ali srce, boste na koncu storili dejanja, za katera se boste pozneje počutili krive. Naj vam pravo pot pove vaša višja zavest, ki edina pozna prihodnost in ve, kaj vas bo osrečilo in kaj boste obžalovali. 

Na tej poti vas bom vedno bolj učil, kako deluje Misel, kako se naučiti, da postane vaš zaveznik, namesto da je nenehno vaš sovražnik; kako razmišljati, namesto da bi obsedeli, kako misliti pozitivno, namesto da bi vas preplavile negativne misli. Čeprav mislimo, da znamo zelo dobro prepoznati občutke od misli, jih v resnici pogosto pomešamo, zaradi česar nas prevarajo misli ali čustva, ki nam ne pripadajo. 

Stran 2 od 3

Prav hitra čustva so pogosto tista, zaradi katerih naredimo najhujše napake, saj se prepustimo občutku, ki je na videz zelo močan, a traja le zelo kratek čas; ravno toliko, da naredimo napako in jo pozneje obžalujemo. Zato postane nasvet "vedno sledi svojemu srcu" nezanesljiv, dokler se ne naučimo prepoznati, v kakšnem jeziku nam naša Duša sporoča resnico, zaradi katerih misli in občutkov trpimo in si zamegljujemo razum. Z vadbo ne-mišljenja boste lahko razumeli, kateri občutek je resničen in pravilen, od katerega namesto tega le pritiska, da bi vam škodoval in vas prisilil, da se podate na napačno pot; iz istega razloga si bomo prizadevali izboljšati svojo sposobnost razmišljanja, da bodo naše misli povsem naše in ne bodo več pod vplivom zunanjosti. Zdaj se vam morda vse to zdi zelo zapleteno, saj ste vedno živeli z mislimi drugih ljudi v mislih, zato se vam zdi normalno; ko pa začnete odpirati oči, spoznate, koliko napak ste naredili, pa ne po svoji krivdi, in končno si oddahnete: zdi se vam, da spet začenjate živeti. 

Boriti se proti misli bi bilo zaman: misel bi zmagala. Namesto tega se jo lahko naučite trenirati tako, da na površje prihajajo le koristne misli, nekoristne - in celo za vas škodljive - misli pa so takoj potisnjene stran. To ne pomeni, da postanete tako iracionalni, da bi živeli z glavo v oblakih in pozabili na resničnost: pomeni, da ste realistični in se zavedate, da vas negativno razmišljanje uničuje od znotraj navzven, tako da lahko zavržete ves svet, ki ste si ga zgradili. Konkreten primer: koristno je misliti, da vam lahko uspe, če se boste potrudili. Neracionalno je misliti, da bi lahko dosegli svoje sanje, ne da bi se za to vsaj malo potrudili; negativno je verjeti, da tudi če bi se potrudili, vam vseeno ne bi uspelo, ker ne bi bili dovolj sposobni, dobri ali močni, da bi to dosegli. Praksa nemišljenja vam bo omogočila, da boste delovali, ne da bi vas motili tisoči misli, ki vas bodo na tisoče načinov skušale ovirati pri kakršni koli praksi ali smeri, ki bi jo radi dosegli. Ne boste razumeli duševnega počutja tistih, ki lahko poslušajo le pravilen odgovor, dokler se ne boste ukvarjali s prakso ne-mišljenja. Navajeni smo, da si razbijamo glavo, zlasti zato, da bi našli rešitev za največje težave. Ko bi bilo dovolj, da bi prisluhnili glasu tistega, ki vidi veliko dlje od nas, ki že ve, katera pot je najboljša in katera nas bo, čeprav je videti obetavna, pripeljala le do velikega fiaska. Takrat je med čutenjem in sledenjem pravi poti veliko prostora za presojo, ki se je boste šele z izkušnjami naučili, ne da bi izbrali tisto, kar vas bo - kot veste - pripeljalo do obžalovanja. Včasih nas prav delanje napak najbolj privlači, v naše življenje vnaša adrenalin; toda ko se boste naučili prepoznati, katere misli so pravilne in katere vam lahko škodijo, boste spoznali, da je bolje vedno slediti pravi poti, ne da bi si pri tem podrezali noge. 

Miselna tišina ne pomeni zgolj sprejeti odločitev brez dvomov, saj, kot sem že razložil, to ni nujno pravilna odločitev; čez nekaj mesecev ali let jo boste morda obžalovali. Umska tišina je veliko več. Omogočila vam bo, da ne boste pod vplivom Nizkega, misli drugih ljudi, energetskih programov, ki so vam bili vsiljeni ali ki ste si jih ustvarili sami; omogočila vam bo razumeti, kaj misli vaša Duša, namesto da bi razmišljali kot običajni ljudje: Ona je zunanja temu svetu, ne živi, da bi zaslužila, živi, da bi izkusila, živi iz izkušnje! Ona pozna prihodnost oziroma pozna posledice vaših dejanj, v nasprotju z vami, ki jih doživljate od znotraj in jih trpite; ne da bi se zavedali, kakšna prihodnost vas čaka glede na vaša dejanja. Ona je veliko preprostejša in bolj neposredna, vi se vrtite naokoli in se zlahka razpršite: vi živite v nizkem, ona ne. Vendar ne morete razumeti, kakšno izkušnjo bi izbrala Ona, če še naprej razmišljate s Prilagajalcem Nizkega, zato največkrat rečete, da to želi "vaša Duša", kar je le še en način prikrivanja dejstva, da ste se pustili vplivati nekemu impulzu, ne da bi se zavedali, kam vas bo to pripeljalo. Duša ni površinska in ne izgublja časa z jalovi prepiri; misli le na eno: na svoj duhovni razvoj. 

Stran 3 od 3

Zato je bistveno, da se naučimo razumeti, kakšen je njen jezik, namesto da poslušamo mentalne misli in se prepričujemo, da so to njene besede, kot da bi bila res lahko tako zmedena, da ne bi vedela, katera izbira je najboljša. Da bi razumeli jezik Višje zavesti, se morate naučiti nemišljenja, le tako boste prepričani o njenih navedbah, ne da bi jih zamenjali z mislimi in občutki, ki jih imate in na katere pogosto vplivate prav zato, da bi vas oddaljili od njene resnice. 

Prvi korak je, da se med meditacijsko prakso, ki sem vas je učil prej, naučite umirjanja misli: začeli se boste zavedati, kako močno vpliva na vaše življenje, tudi ko bi jo radi za trenutek utišali. Zakaj mora biti tako zelo obremenjujoča, ko bi se radi utišali le za eno minuto? Kaj ga sili, da je tako obremenjujoč, še posebej, ko poskušate meditirati? Z meditacijo spoznate nekaj, česar prej niste opazili: da niste vi tisti, ki izbirate, o čem in koliko boste razmišljali. Drugi korak je, da se naučite čez dan razmišljati veliko bolj pozitivno kot prej, namesto da bi zapadli v negativne misli, kot to počnemo vsi: pozitivno razmišljanje je veliko bolj zapleteno, kot si mislite. Tretji korak bo, da se naučite razumeti, kdaj je treba svoje misli odložiti in kdaj je pomembno, da razmislite, preden ukrepate: to bo najbolj zapleten korak od vseh, saj si boste zelo pogosto dovolili, da vas zaslepijo jalove misli, prepričani, da vam bodo pomagale sprejeti pravo odločitev, medtem ko vas bodo odpeljale z najboljše poti. Zagotovo se sprašujete, zakaj se ne bi neposredno borili proti razmišljanju, da bi ga povsem odpravili, namesto da bi najprej šli skozi pozitivno mišljenje in tako naprej: saj imamo možgane in jih moramo uporabljati, vendar ne smemo dovoliti, da vse okoli nas vpliva na naše razmišljanje in odloča o našem življenju. Nizko je v popolnem nasprotju z našim duhovnim razvojem, nizko pa je vse, kar nas obdaja in sestavlja naše vsakdanje življenje. Prepoznati ga v vsaki njegovi obliki nikakor ni sprehod po parku, a korak za korakom ga lahko vidimo z drugačnimi očmi in se ga naučimo premagati, ne da bi se pri tem pustili več zavajati. Tako se lahko naučite trdnega, stabilnega in popolnoma uravnoteženega ne-mišljenja, toda preden boste razumeli razliko med mišljenjem in razmišljanjem, se naučite, kako med meditacijo ohraniti ne-mišljenje; v naslednjih lekcijah bom razložil različne vrste mišljenja in kako jih prepoznati. 

Konec strani 3 od 3. Če vam je bil članek všeč, spodaj komentirajte in opišite svoje občutke med branjem ali izvajanjem predlagane tehnike.

2593 komentarji
  • frances
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    12:44 06/08/24

    Non è facile stare nel silenzio mentale. Durante la meditazione nonostante mi sforzi a non pensare affiorano sempre prima o poi pensieri che mi distraggono da quello che sto facendo. Spero con la pratica di riuscire a non pensare almeno durante la mezzora di meditazione!

  • adrianaricci
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    11:48 06/08/24

    Il silenzio mentale è un mio grande obiettivo, desidererei tanto riuscire a praticarlo, ma ancora non ci sono riuscita. La mente è sempre affollata di pensieri e con grande difficoltà riesco a lasciarli andare. Voglio imparare a creare questo silenzio mentale e sentire quello che si prova.

  • fab
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    20:45 05/08/24

    Penso che solo con la pratica si può migliorare la tecnica e il non pensiero è un grande alleato per la nostra mente e anima

  • giuls
    Medaglia per aver completato lo Step 1
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    07:53 05/08/24

    Credo che il silenzio mentale, non solo in meditazione, ma anche nella vita quotidiana ad ora sembra quasi utopistico. La nostra testa non sta zitta un secondo, anche quando ci concentriamo a volerla mettere a tacere è la vocina stessa a dirsi "stai zitta! taci un secondo", continuando cosi a parlare in realtà. Continuerò a praticare, quindi, finchè la mia mente possa finalmente acquietarsi e io possa scegliere consapevolmente e non impulsivamente. La mia vita è stata basata quasi esclusivamente sulle scelte d'impulso. Devo essere sincera, molte di queste scelte impulsive mi hanno in realtà migliorato la vita nel Matrix, altre sono state alquanto inutili e solo di poche mi sono pentita. Ma di certo nessuna di queste scelte fatte d'istinto mi hanno mai portato ad un evoluzione interiore, erano tutte scelte legate prettamente al Matrix in cui viviamo

  • luca-consuelo
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    16:34 04/08/24

    già! la differenza tra pensare e riflettere. un po' come la differenza tra sentire ed ascoltare. sembrano 2 sinonimi ma in realtà indicano due livelli differenti di utilizzo dell'apparato uditivo. posso camminare per strada ed incrociare 2 persone che parlano tra di loro: sento che si stanno parlando ma non sono interessato a ciò che stanno dicendo. quando sono di fronte ad un amico che mi vuole confidare qualcosa uso sempre le orecchie, quindi sento che sta parlando, ma il mio interesse verso di lui mi porta a registrare ciò che sta dicendo, magari anche a consigliare qulacosa sperando che sia per il suo bene! quindi sto ascoltando. il riflettere indica un pensiero più ragionato, strutturato, col fine di prendere una decisione su qualcosa. il pensiero molto spesso non è nemmeno nostro, è la nostra mente che ci sta usando.

  • Hikari
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    11:21 04/08/24

    Negli ultimi due mesi in particolare, sono stata pesantemente attaccata dall’oscurità, e vivo in casa con una persona che ho scoperto essere posseduta da tutta la vita da un’entità, ma che solo due mesi fa è stata completamente posseduta da essa. Questa persona è diventata completamente irriconoscibile, come Dr. Jekyll e Mr. Hyde. Quando medito riesco a stare in non pensiero e una volta mi è come venuto un flash che tutto si risolverà, è stata una cosa brevissima, ma molto intensa, se ripenso a quello, riesco a stare bene, ma poi, torno alla vita di tutti i giorni, attacchi continui sia a casa che a lavoro non rendono facile il non pensiero in questo periodo, e mi rendo conto perfettamente che la stragrande maggioranza di questi pensieri negativi non sono nemmeno miei, è come se qualcuno me li volesse far pensare. Io cerco di cacciarli, ma non ci riesco. L’unico modo per liberare la mente da questi pensieri è praticare la meditazione e o respirare con calma e immaginare di respirare prana e riempirmi di essa.

  • 161828
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    15:52 03/08/24

    pur essendo consapevole di ciò a volte mi capita di dover combattere una guerra con la mia testa quando appaiono pensieri negativi, ultimamente noto che ciò che mi circonda influisce troppo con i miei pensieri e stati d'animo. sebbene so che bisogna cambiare il tipo di pensiero e mi impegno nel cercare di cambiarlo da negativo in positivo, questa energia che uso mi dissocia dal mondo esterno e a volte non riesco nemmeno a capire ciò che mi dicono gli altri essendo perso nei miei pensieri. praticherò il più possibile la meditazione per mettere un po di ordine, forse è proprio di questo che ho bisogno

  • noemy
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    21:01 02/08/24

    Io so di essere sempre stata una persona che pensa decisamente troppo e ne sono consapevole. Il silenzio mentale è un qualcosa a cui aspiro in modo esponenziale, soprattutto perchè oltre al pensiero ossessivo, sono anche sempre stata in balia delle emozioni improvvise...per le scelte importanti e meno. A volte ho creduto di seguire l'istinto, altre volte ho creduto di seguire il cuore...diciamo che la maggior parte delle scelte fatte così si sono rivelate sbagliate...ma allo stesso modo anche quelle troppo ponderate. Per cui si, voglio davvero imparare a praticare il silenzio mentale, a sperimentarlo, innanzitutto per fare scelte più adatte a me...e, non meno importante, anzi, perchè senza l'ossessione dei pensieri compulsivi e senza le emozioni che mi fanno traballare, riuscirei a mantenere una frequenza migliore. Devo ancora lavorarci molto, ma tutto si farà... GRAZIE!!!

  • fulviomax
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    08:08 02/08/24

    Difficilissimo, seguo perfettamente, ma il silenzio mentale non riesco a raggiungerlo. In testa ho un'orchestra

  • lor3nzo
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    20:58 30/07/24

    Leggendo questo articolo mi rendo conto che se il cervello è il nostro dovrebbe creare pensieri che siano i nostri cosa che in realtà non succede, molti pensieri non sono nostri o comunque non sono totalmente puri e sono influenzati da altri o altro. Questo lo noto quando si parla del fatto che il silenzio mentale sia così difficile, cioè se i cervello è il mio posso scegliere che esso smetta di pensare e invece non è così , e come se non lo comandassi io, più mi sforzo a non pensare e più pensieri mo vengono alla mente. Anche se mi sto impegnando riesco a resistere qualche secondo e poi di nuovo un pensiero

  • jamie
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    12:41 30/07/24

    For me "non-thought" is more accessible and attainable than "silence the mind" which is what I've mostly believed the goal of meditating to be. Eager to see how future lessons will teach me to maintain a "cast iron non-thought".

  • sole.
    Medaglia per aver completato lo Step 1
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    22:19 28/07/24

    Il silenzio mentale come ci viene spiegato, non è spegnere il cervello e non pensare più a nulla ma cercare di eliminare il superfluo. Mi sono accorta all interno del percorso , nel pieno delle lezioni con le mie insegnanti che il low facesse accadere di continuo eventi, stupidi o futili che mi mettevano in moto un meccanismo incessante. Poi andando andando avanti si acquisiscono gli strumenti che un allievo deve possedere per muovere i primi passi e questo è avvenuto. La strada per me è ancora lunghissima e magari in salita ma quegli strumenti li porto con me sempre . Mi sento ad oggi sicuramente più consapevole rispetto ovviamente a quando ho cominciato a muovere i primi passi qui

  • liliana12
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    13:35 28/07/24

    Il non pensiero è sicuramente una pratica molto complicata. Io sono una persona molto dubbiosa, indecisa. Riuscirò nell'obbiettivo di zittire tutte quelle voci che ho nella testa. Non vedo l'ora di proseguire per conoscere di più

  • serenella9
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    12:08 28/07/24

    Certo è molto difficile stare senza il pensiero perché lui si intromette sempre deve dire la sua è un vociare continuo che senti nella testa, ma difficile non vuole dire impossibile...e quindi pratichiamo, grazie della lezione

  • VperValerio
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    16:05 26/07/24

    Il silenzio mentale é cio che ci porta alla scelte giuste, pensare troppo come tutti sappiamo non fa bene, troppe voci ci portano solo alla confusione e fare scelte non nostre, facciamoci trascinare dal silenzio mentale e trovare la giusta strada senza nemmeno accorgerci. Mi ricorda tanto una breve storia del Buddha che ci spiega come quando ci si trova di fronte ad un problema non bisogna provare a stressarci per trovare na soluzione ma basta aspettare ed avere pazienza e cosí si troverá la soluzione in silenzio.