arrow-up-circle
Izberite del besedila, ki ga želite pojasniti (največ 80 besed)

Družina: ni vedno tako, kot se zdi

Ta članek je bil začasno preveden s pomočjo spletnega prevajalnika. Izvirni članek je v italijanskem jeziku. Če nam želite pomagati izboljšati prevod v vaš jezik, nam pišite na e-naslov: info@accademiadicoscienzadimensionale.it ali prek chata na ACD. Hvala.

 

Stran 1 od 2

Družina je najpomembnejša stvar, vedno morate najprej pomisliti nanjo. 

V Italiji imamo nenapisan zakon, ki pravi, da je treba braniti družino, tudi kadar se ta ne obnaša kot družina, kadar so v družini kriminalci in tudi kadar uporabijo vse svoje moči, da bi vam uničili življenje. Staršem morate vedno odpustiti, tudi če vas spolno zlorabljajo; bratom in sestram morate vedno odpustiti, tudi če se ločijo od vas, vam odvzamejo podjetje, ki ste ga ustvarili z lastnimi močmi, če vam ukradejo denar iz vašega doma ali če nadlegujejo vaše otroke. To so člani vaše družine in vedno jih morate braniti. Ne glede na to, kako hudo vam je bilo storjeno, je tukaj v Italiji zakon o družini vreden več kot sam zakon: svojim družinskim članom morate odpustiti in jih morate zaščititi, vedno. 

Vendar se s tem nenapisanim italijanskim zakonom ne strinjam, čeprav neštetokrat prevlada nad samim zakonom. Tukaj v Italiji lahko trpiš nasilje in krivico, a če to prihaja od tvojih družinskih članov, ti bodo vsi okoli tebe govorili, da si v zmoti, da moraš odpustiti, da se moraš izogniti prijavi, in policija sama ti to pove: če nameravaš prijaviti svoje starše zaradi nasilja, ki si ga doživel, te bodo prosili, da greš domov in razmisliš, ker so starši še vedno tvoji starši in jim moraš znati odpustiti. Vi ste tisti, ki ste v zmoti in ne znate odpustiti, oni pa so vaši starši "in vsakdo dela napake", zato jim morate odpustiti in molčati. 

Pri nas v Italiji je treba nasilje v družini, tako psihično kot fizično, vedno odpustiti, kajti če to počnejo vaši starši, potem ste vi tisti, ki je v zmoti, ker ne znate odpustiti. "Vsi delajo napake" vam bodo v neskončnost ponavljali, ne glede na to, komu se boste odločili zaupati, in vas silili, da se vedno bolj zapirate vase, zaradi česar se boste zelo težko odprli in povedali, kaj se vam je zgodilo. Komur koli boste povedali, kaj ste doživeli, bo rekel "uboga stvar, žal mi je", nato pa stavek končal z "ampak še vedno sta tvoja starša, odpustiti jima moraš". To se dogaja v Italiji: družina daleč presega zakon, daleč presega pravičnost in človekove pravice: če je vaša družina tista, ki stori kaznivo dejanje, jo morate vseeno zaščititi, to je vaša družina in morate ji znati odpustiti. Tudi če vas družina nikoli ni podpirala, vam ni dajala moči, ampak vam je vedno spodkopala noge na kakršni koli poti, ki ste jo želeli ubrati, se morate vedno spomniti, da je družina še vedno družina in da jo morate ljubiti in spoštovati, tudi če ni ljubila ali spoštovala vas. 

Ko boste odrasli, ne glede na to, ali ste stari 30 ali 50 let, boste začeli pozabljati, kaj so vam storili, in pozabili, koliko neuspehov so povzročili v vašem življenju in karieri, koliko škode ste utrpeli zaradi njih. V notranjosti veste, da je to zaradi njih, vendar boste pod hipnozo tudi vi ponavljali popolnoma enak stavek: "družina je še vedno družina, imam jih rad in jih spoštujem". Tudi če vas je oče spolno zlorabil, boste morali o njem vedno govoriti dobro in ljudem reči: "Ljubim ga in spoštujem, še vedno je moj oče". Ne glede na to, ali vas je mati fizično ali spolno zlorabljala, morate o njej vedno dobro govoriti ljudem in reči 'še vedno je moja mati, vsakdo dela napake, imam jo rad in jo spoštujem'. Ne glede na to, ali vam je brat uničil življenje ali ga še vedno uničuje sestra, ste vi tisti, ki ste narobe, saj jim morate odpustiti in nastaviti drugo lice. To je pravi zakon v Italiji: družinski člani niso kaznovani, njihovo nasilje je del italijanske družine, zato morate svojo družino vedno ljubiti in spoštovati. 

Stran 2 od 2

Ali pa se lahko umaknete iz ograje, prenehate biti navezani na tiste, ki vam škodujejo, na tiste, zaradi katerih ste vedno trpeli, ne pozabite, kaj vam je bilo storjeno, in ne ubogajte vsiljenega pravila, ne glede na to, kolikokrat ga slišite ponavljati v svoji glavi. Če ste utrpeli nasilje, ga obsodite, če trpite krivico, se odzovite. Vedno bodo uporabili metodo, s katero vas bodo pripravili do občutka krivde, da bi vas obdržali v kletki krivice, medtem ko boste še naprej trpeli, ne da bi se oni kdaj počutili krive. Ne stojte ob strani in ne bodite podjarmljeni, nato pa kritizirajte Italijo zaradi nepravičnosti in nezanesljivosti zakona. Če pravosodje v Italiji ne deluje, je to zato, ker vsak od nas ne prispeva k temu, da bi delovalo. Vsakdo dela napake, vendar fizično in psihično nasilje nista preprosti napaki, zato moramo prenehati ščititi tiste, ki nas prizadenejo in na koncu na enak način vzgajajo naše otroke . Družino je treba ljubiti in braniti, če si to zasluži in če se je vedno obnašala kot ljubeča družina. Nasilna družina si ne zasluži zaščite in odpuščanja, saj prispeva k uničevanju italijanske družbe. Pravičnost moramo ljubiti veliko bolj kot uničujočo družino, če je to tista, v kateri smo živeli vse življenje, in to brez občutka krivde. 

Angel Jeanne 

Konec strani 2 od 2. Če vam je bil članek všeč, spodaj komentirajte in opišite svoje občutke med branjem ali izvajanjem predlagane tehnike.

123 komentarji
  • Dora
    Medaglia per aver completato lo Step 1
    Medaglia per aver completato lo Step 2
    Medaglia per aver completato il libro Prendiamo Coscienza degli ALIENI - Volume 2 Parte 1 su 2
    Medaglia per aver completato il libro Prendiamo Coscienza degli ALIENI - Volume 9
    warning-solid

    Sei sicuro?

    Il commento verrà eliminato

    Conferma
    07:36 03/03/25

    Questa legge non scritta purtroppo appartiene al Italia ma non solo. Io che vengo da un altro paese , profondamente piegato alla chiesa ho pensato spesso come quest'idea della famiglia viene inculcato da piccolissimi. Per fortuna la mia famiglia é stata molto amorevole ma nel modo in cui credo io che sia giusto, con tanta libertà di pensiero e proprio dentro la mia famiglia ho imparato che non devo copiare modo di pensare di qulc'un altro e ripetere a pappagallo. Loro mi hanno insegnato il senso della giustizia e hanno rispettato il mio modo di essere . Ma ho avuto la possibilità di analizzare da vicino come mia mamma che é stata maltrattata in modi quasi assurdi dalla sua di mamma non ha riuscito mai a togliersi di dosso il senso di dovere verso di lei. Ho provato da grande a farla ragionare ma anche sul letto di morte mi chiedeva di vedere se la nonna sta bene . Ho provato a capire come mai accade questo verso qualc'uno che ti ha praticamente rovinato l'infanzia , l'adolescenza e ha provato di distruggere tutto anche in età adulta solo per un puro piacere e me ne sono accorta che é come un sentimento profondo impiantato dentro che crea sensi di colpa se solo pensi di odiare quel essere, che ti "ha dato la vita". Un concetto che viene propagato dalla chiesa e seppure non sei religioso o cosciente fa lostesso effetto. Parlo con mio zio, il suo fratello che ha dovuto subire anche peggio di mia mamma e anche lui quando quando mi racconta qualcosa é molto attento a non dire qualcosa di cattivo perché gli viene un senso di colpa. E pure il psicologo dove é dovuto andare per curare alcolismo e altro incoraggia " di perdonare". E c'é da dire che dopo una vita di alcol solo dopo che ha iniziato a ricordare tutti i abusi subiti da lei é riuscito a smettere perché per molto anche lui credeva che tutto fosse normale. Era sua madre. Eppure molte persone hanno la vita rovinata perché la regola non scritta della società ti fa credere che tu appartieni completamente alla tua famiglia e devi portare avanti comportamenti, idee e "tradizioni" che seppure ti danno fastidio commetti una sorta di peccato. Che siano i genitori o fratelli si danno mano forte a vicenda nel far sentire in colpa quello tra di loro che non vuole portare avanti le stesse cose sbagliate.